Damijana Žišt
Na kaj najprej pomislimo, ko je omenjena Bolgarija? Mnogi gotovo na vrtnico, saj je ta država, ki leži na vzhodnem delu Balkana (južno od reke Donave in zahodno od Črnega morja), najbolj znana po gojenju vrtnic. Vrtnica, še posebno damaščanska, za Bolgare pooseblja lepoto, zanje je to roža bogov. V mestu Kazanlak, ki ga zapisujejo tudi kot Kazanlik ali Kazanluk, leži pa ob vznožju gorovja Balkan, živi približno 45 tisoč prebivalcev in je središče proizvodnje rožnega olja, po katerem Bolgarija slovi po vsem svetu.
Že več kot 300 let so damaščanske vrtnice in rožno olje iz Kazanlaka najbolj prepoznavni simboli Bolgarije. Ta država namreč proizvede skoraj polovico rožnega olja na svetu. Zato je med Kazanlikom in Klisuro, vzhodno od bolgarskega glavnega mesta Sofije, ob koncu pomladi čutiti čaroben vonj rožnatih cvetov. Tam se namreč razteza kar 130 kilometrov dolga dolina vrtnic, v času mojega obiska, prvi junijski vikend, ko vrtnice cvetijo in najbolj dišijo, pa tradicionalno poteka večdnevni festival, ki je ves v znamenju pisanih cvetov, kostumov nastopajočih in opojnih vonjav izdelkov iz vrtničnega olja, ki se po teži in ceni primerja z zlatom.
Rožno olje iz Bolgarije
Festival vrtnic v Kazanlaku je največji tovrstni dogodek v Bolgariji in v regiji nasploh, poteka vse od leta 1903. Na območju v okolici Kazanlaka turistom pustijo, da na eni od njiv nabirajo cvetne liste damaščanskih vrtnic, kar je posebno doživetje. Tu so veliki nasadi vrtnic, ki so bile pred tremi stoletji pripeljane z Bližnjega vzhoda, s čimer je mesto postalo največji tovrstni vrt na svetu. Vasi z nasadi vrtnic so Skobelevo, Karlovo, Strelča, Pavel Banya, Gurkovo in še nekatere.
Najbolj znane bolgarske vrtnice so starodavne damaščanke ali damaščanske vrtnice (Rosa Damascena), ki slovijo po opojnem vonju. Njihovo drugo ime je kazanlaška roža. Iz njihovih cvetov že stoletja s parno destilacijo pridobivajo rožno olje, ki se uporablja v parfumeriji, kozmetiki, medicini, tudi v kulinariki.
Bolgarsko rožno olje je bilo patentirano 1994. Pri kuhanju nastaja še rožna voda, ki je pomemben lepotilni pripravek. Koža, umita z rožno vodo, je čvrstejša, dišeča in mladostna. Damaščanke so znane kot "rose otto", vrtnice z rožnim oljem. Ime so dobile po Damasku, mestu v Siriji, verjetno pa izvirajo iz stare Perzije. Od 17. stoletja proizvajajo rožno olje z metodo dvojne destilacije. Rožno olje že več kot 300 let zagotavlja preživetje Bolgarom v pokrajini pod Balkanskim gorovjem. Vrtnice in rožno olje so vplivali na tamkajšnjo kulturo, tradicijo, folkloro in običaje. Narava je podarila Dolini vrtnic idealne razmere za rast. Na kakovost vrtnic namreč vplivajo stanje tal, struktura prsti, vremenske razmere in še mnogo drugega. Proti koncu 19. stoletja so Nemci hoteli ustvariti rožno industrijo v okolici Leipziga, posadili so obsežna polja damaščank, vendar je poskus propadel. Prave damaščanske vrtnice rastejo, cvetijo in dišijo le v Bolgariji.
Festival vrtnic že 122 let
V narodne noše oblečeni moški in ženske iz folklorne skupine, kupi lističev dišečih vrtnic v košarah ali v rokah žensk, ki iz njih izdelujejo cvetne verižice, in etno glasba, ki jo je bilo slišati že ob začetku kulturnega programa na cesti ob njivi damaščank, so dajali prijeten občutek turistom, ki smo prišli na praznik vrtnic na obrobju Kazanlaka. Na stojnicah so domačini prodajali kreme iz vrtnic, olja, parfume, mila, rožno žganje, rožne sladice (lokrum) in med. Cene so bile nižje, kot bi za takšne izdelke odšteli v Sloveniji (pa vseh verjetno niti ne bi našli pri nas). Plačevali smo z levi (dva leva sta približno en evro). Domačini so nam povedali, da naj bi prihodnje leto tudi Bolgarija, ki je članica EU, prevzela evro kot denarno enoto. A se tega ne veselijo, saj vedo, da se bo s tem vse močno podražilo - kot se je v zgodilo v vseh novih članicah EU, ki so svojo valuto zamenjale za evro.
Pot nas je vodila v Kazanlak, na festival, ki izraža tesno povezanost prebivalstva s kulturo gojenja damaščank. Vsako leto se ga udeleži več sto tisoč turistov z vsega sveta. Med njimi so bili najbolj zastopani prebivalci azijske celine. Kot nam je povedala domačinka, je za Bolgare festival tako pomemben, kot je za Benetke pustni karneval, za Bavarce praznik piva ali za Nizozemce praznik tulipanov. Praznik vrtnic je seveda povezan z damaščanko. Leta 1903 so prebivalci Kazanlaka v zahvalo za preživetje v dolini vrtnic prvič organizirali praznovanje v čast vrtnici, cvetju in rodovitnosti. Takratni festival je bil namenjen tudi dobrodelnosti. Zbirali so denar za revne družine, sirote in ostarele, ta motiv pa se je ohranil vse do danes. V naslednjih letih je postal praznik tradicionalen, leta 1971 je bil razglašen za državni praznik.
Vrtnica z imenom Slovenija
Po tradiciji se začne festival z obredi rožnega grma in sajenja vrtnic, nadaljuje se s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Odprtje festivala se je začelo z dvigom zastav na osrednjem trgu Seuthopolis (Seuthopolis je staro antično ime mesta Kazanlak). V nizu zastav z vsega sveta je plapolala tudi slovenska. V parku namreč raste in cveti tudi vrtnica, ki nosi ime Slovenija. Na tem trgu je potekal velik del festivalskega dogajanja. Po ulicah so bile postavljene stojnice, na katerih so domačini prodajali izdelke iz vrtnic (kreme, eterična olja, mila, parfume, med in marmelado iz vrtnic, oblačila s folklornimi motivi, kupiti je bilo mogoče tudi sadike vrtnic). Vse žensk, mlade in stare, pa so nosile v laseh cvetne venčke.
Vrhunec festivala sta kronanje kraljice vrtnic in praznična povorka vrtnic in nastopajočih po mestnih ulicah. Turisti smo povorko, ki je trajala dobro uro, spremljali na stolih, postavljenih ob glavni ulici v mestu. V paradi je sodelovalo približno pet tisoč udeležencev, od kraljice vrtnic do plesnih, folklornih in cirkuških skupin, športnih klubov, otrok iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter fakultet. Festival je imel spremlja bogat program, ki je obsegal likovne in plesne delavnice, predstavitve knjig, predstave za otroke, slikarske razstave, lončarske in druge delavnice, obrede kuhanja vrtnic, bazarje, koncerte, festival balkanske kulture in kulinarike ... Poleg tega ima Kazanlak tudi muzej vrtnic, ki hrani več kot 15 tisoč eksponatov, povezanih s proizvodnjo in predelavo vrtnic v Bolgariji, originalne dokumente o razvoju pridelave vrtnic, patentiranju postopkov pridelave oljčnega olja, o lastništvu polj in tovarn, povezanih s proizvodnjo vrtnic, zemljiške knjige, pogodbe ter razne pripomočke, orodje, posode in drugo.
