Evropskemu gospodarstvu se prihodnje leto obeta enakomerna rast, h kateri bodo prispevali nizka inflacija, nižanje obrestnih mer, odpornost potrošnje ter spodbudna fiskalna politika, napoveduje Mastercard Economics Institute. Gospodarska rast v območju z evrom naj bi dosegla 1,2 odstotka, stopnja inflacije pa 1,8 odstotka.
Največji pospešek gospodarske rasti na inštitutu pričakujejo v Nemčiji, kjer naj bi se rast okrepila z letošnjih 0,3 na 1,2 odstotka, inštitut navaja v poročilu Gospodarska napoved 2026.
Medtem ko se izvozni sektor v območju z evrom prilagaja carinam, bodo domače gospodarstvo krepili predvsem trije dejavniki: umirjanje stopnje inflacije, ki naj bi prihodnje leto v povprečju znašala 1,8 odstotka, nižje obrestne mere in odporen trg dela, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot ugotavljajo, trgi dela na splošno ostajajo odporni, saj se zaposlenost še naprej povečuje, stopnje brezposelnosti pa ostajajo blizu zgodovinsko najnižjih ravni tudi v državah, kjer so se sicer rahlo zvišale, kot na primer v Nemčiji.
V Združenem Kraljestvu naj bi rast bruto domačega proizvoda znašala 0,9 odstotka, kar je manj od 1,5 odstotka v preteklem obdobju. Potrošnja se pri tem vse bolj preusmerja k doživetjem, elektroniki in modi.
Srednja in vzhodna Evropa beležita okrevanje, kar velja zlasti za Poljsko, Češko, Madžarsko in Romunijo, kjer k rasti prispevata predvsem naraščajoča potrošnja in nižanje obrestnih mer. V nordijskih državah in Švici naj bi medtem beležili gospodarsko rast na račun luksuznega turizma, kjer si prestižni hoteli prisvajajo vse večji delež porabe potrošnikov.
Potrošniki medtem ostajajo previdni. Več zapravljajo za živila in druga manjša razvajanja, kot so na primer oblačila, kozmetika in digitalna zabava, izogibajo pa se dražjim nakupom.
Gospodarstvo v prihodnjem letu bosta pomembno zaznamovala tudi umetna inteligenca in ciljno usmerjene fiskalne spodbude. Kot so pojasnili na inštitutu, uvajanje umetne inteligence prehaja iz faze preizkušanja v fazo integracije, kar omogočajo obsežne naložbe v infrastrukturo. Po kazalniku navdušenja inštituta vodilno mesto v Evropi pri tem zavzema Danska.
