(ANALIZA) Bo Iran izdelal jedrsko bombo? Kaj bi to pomenilo za že tako nevaren svet?

Po desetletjih vojne v senci, ki jo je Izrael bil s sofisticiranim in razvejanim omrežjem tako imenovane iranske »osi odpora«, je ta 13. aprila lani ugledala luč sveta. Takrat je Teheran v odgovoru na izraelsko bombardiranje iranske ambasade v Damasku proti judovski državi izstrelil približno 300 najrazličnejših projektilov in brezpilotnikov.Od takrat so napetosti med regijskima sovragoma zgolj naraščale, saj je Izrael v Teheranu julija drzno ubil vodjo palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanijo in jeseni v izjemno kratkem času pospravil celotno visoko nomenklaturo iranskega kronskega dragulja, libanonskega gibanja Hezbolah, in ubil njenega dolgoletnega voditelja Hasana Nasralo. Teheran je odgovoril z izstrelitvijo približno 200 balističnih raket na ozemlje Izraela.Izgledalo je, da se bodo razmere med državama nekoliko umirile po novembrski sklenitvi prekinitve ognja med Izraelom in Hezbolahom ter padcem dolgoletnega režima Bašarja al Asada v Siriji, ki je veljal za tesnega zaveznika Irana in ozemlje katerega je Iran uporabljal za dobavo materialne pomoči Hezbolahu v Libanonu. Nato se je z 20. januarjem v Belo hišo vrnil predsednik Donald Trump, motiviran v blazno hitrem času podpisati nov jedrski dogovor s Teheranom, pri čemer je od prvotnega odstopil v svojem prvem mandatu.Pogajanja o novem dogovoru so zavila v slepo ulico, saj so ZDA zahtevale, da se Iran v celoti odpove programu obogatitve urana - po nekaterih poročilih naj bi Washington Iranu dovolil 3,67-odstotno bogatitev -, v kar Teheran, po lastnih navedbah željan ohraniti proizvodnjo jedrskega goriva in programa za civilno rabo, ni privolil. To je opogumilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, čigar država je v petek, 13. junija, začela z napadi na iranske jedrske objekte, katere Izrael percipira kot "grožnjo lastnemu obstoju".Iran in bombaZgodovina iranskega jedrskega programa sega še v čase vladavine prozahodnega iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki je z ZDA in Evropo začel vrsto ambicioznih jedrskih projektov, z energijo katerih je v islamski revoluciji odstavljen monarh želel modernizirati in industrializirati Iran. Iranska revolucija leta 1979 in vojna z Irakom, ki se je začela leta 1980, sta jedrske projekte začasno ustavili, a Teheran je konec osemdesetih znova pričel tajni program bogatenja urana in zaradi sankcij uvažal ključno opremo in material iz Pakistana in Kitajske.Islamska republika je sicer že večkrat javno izjavila, da je njihov jedrski program namenjen izključno civilni rabi, in zanikala želje po bombi. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je leta 2003 denimo izdal versko odločbo oziroma fatvo, s katero je jedrsko orožje razglasil za neskladno z islamskimi zakoni.Iran se v jedrskih razpravah pogosto sklicuje na Sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT), s katerim so se velike jedrske države, ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska, obvezale, da bodo manjšim državam v zameno, da se te odpovedo izdelavi jedrskega orožja, dostavljale jedrsko gorivo. NPT je bil podpisan leta 1968, v veljavo pa je stopil 1970. Podpisnik sporazuma je tudi Iran, iz katerega so pred dnevi prišle napovedi, da parlament pripravlja zakon za izstop iz NPT, dan pred izraelskim napadom pa je Mednarodna agencija za jedrsko energijo sprejela resolucijo, v kateri je Iran prvič po skoraj 20 letih uradno razglasila za kršitelja obveznosti glede neširjenja orožja."Iranci so v jedrski program vložili več kot 5.000 milijard dolarjev in se odločili, da ostanejo le korak stran od jedrskega orožja. To jim daje regionalni vpliv, odmevnost in jih postavlja v središče pozornosti. Ker so obogatili uran, ker napredne centrifuge še naprej delujejo, ker zaloge visoko obogatenega urana naraščajo, obstaja nevarnost, da bodo vstopili v tisto, kar so Izraelci opisali kot območje imunitete, v katerem ne glede na to, kaj Izrael stori, Iran lahko relativno hitro proizvede orožje," je o iranskem jedrskem programu za NPR povedal Aaron David Miller, ameriški analitik, publicist in pogajalec. Strokovnjak še izpostavi, da je program postal stvar iranskega "nacionalnega prestiža". "Morda sedaj, ko so Izraelci poskušali program uničiti, lahko to spodbudi režim, da se odloči za jedrsko orožje," pove.Bi lahko izraelski napadi na Iran slednjega opogumili, da končno prečka jedrski Rubikon? Kako bi izgledalo razmerje moči v regiji, če Iran razvije lastno jedrsko orožje? Bi razvoj jedrske bombe v Iranu sprožil novo globalno jedrsko tekmo? Z vprašanji smo se obrnili k strokovnjakom.Kaj vemo in česa ne"Težko je špekulirati, ali Iran že ima 90-odstotno obogaten uran, ki je primeren za jedrsko orožje," pojasnjuje obramboslovec dr. Klemen Grošelj. "Ali bo Iran šel po poti izgradnje bombe je zgolj ugibanje," izpostavi predstojnica katedre za obramboslovje na FDV dr. Jelena Juvan in doda: "To je vsekakor možno in odvisno tudi od škode, ki jo je iranski jedrski program utrpel ob nedavnih napadih Izraela oziroma od škode, ki jo bo še utrpel.""Že nekaj časa smo priča poskušanju Irana, da bogati uran do stopnje, na kateri nas lahko vse skrbi – ne samo ZDA in Izrael," izpostavi dekan Fakultete za družbene vede in obramboslovec dr. Iztok Prezelj. "Verjetnost, da Iran proizvede jedrsko orožje je večja, kot da ga ne, ne glede na trditve Irana samega," še pove dekan in opozori, da se točno ne ve, kako daleč z orožjem je Iran, saj "razpolagamo z medijskimi zapisi, kaj so obveščevalne službe in politiki določenih držav rekli".Strokovnjak za obrambno ekonomiko in predavatelj na FDV dr. Erik Kopač navaja, da Iran poseduje 400 kilogramov 60-odstotno obogatenega urana. "Če bi se ta obogatil na 90 odstotkov, bi to zadostovalo za 10 jedrskih bomb," ocenjuje, a hkrati pravi, da dvig odstotka obogatenega urana "ni tehnološko enostaven postopek". Ključne so centrifuge in Izrael jih je prizadel vsaj dvakrat doslej, dodaja.Izraelski napadi na Iran so doslej uničili nadzemne proizvodne obrate za jedrsko gorivo in centre za oskrbo z električno energijo v največjem iranskem centru za bogatitev urana v Natanzu in ubili nekaj najsposobnejših iranskih jedrskih znanstvenikov. A Izrael brez ameriškega orožja – in tudi neposredne vključitve ZDA v konflikt – ne more zasledovati cilja resnejšega uničenja iranskega jedrskega programa, saj nima tako močnega orožja, ki bi lahko prodrlo globoko v podzemne prostore, kot je denimo objekt v Fordovu. Tel Aviv prav tako nima strateških bombnikov, ki bi lahko zadeli in uničili podzemne jedrske objekte. Dr. Prezelj opozori, da po ocenah Mednarodne agencije za jedrsko energijo zdajšnje operacije Izraela na jedrske objekte v Iranu niso sprostile sevanja v zrak, "kar pomeni, da v resnici prave tarče niso bile nujno zadete".Iran ima dva znana podzemna jedrska obrata za bogatitev urana. Kompleks v Natanzu je Izrael napadel že prvi dan spopadov, obrat za obogatitev urana v Fordovu, ki je po ocenah zakopan med 80 do 90 metrov po zemljo in najbolj skrbi mednarodne opazovalce ter je po mnenju mnogih analitikov kraj, kjer Iran na skrivaj razvija jedrsko orožje, pa po poročilih ni bil tarča izraelskih napadov. "Težava Izraela ja, da s svojim naborom orožja ne more uničit vseh iranskih zmogljivosti. Američani so edini, ki lahko s posebnimi bombami in letali uničijo objekt v Fordovu. Ključno vprašanje za zaustavitev iranskega jedrskega programa je nujna vključitev ZDA, ki pa, glede na to, da ameriški kongres trenutno zamejuje pristojnosti predsednika, da državo samovoljno vključi v spopad, ostaja malo verjetna," pojasnjuje dr. Kopač.Kdaj besedne grožnje postanejo realnost?"Povsem možno je, da Iran ne bo prenehal z bogatenjem. Mirnodobna uporaba jedrskih kapacitet se ne sme omejevati in ima zato Iran pravico do njihove uporabe, kot trdi tudi iransko vodstvo. Možno je, da bo Iran nadaljeval z bogatenjem urana do stopnje, ko bo lahko izdelal tudi jedrsko orožje, kar bo upravičeval z zagotavljanjem svoje varnosti, ne nazadnje tudi zaradi sedanjega in mogočih bodočih napadov Izraela," pove obramboslovka dr. Maja Garb.Po mnenju nekaterih poznavalcev so grožnje z razvojem jedrskega orožja zgolj "simbolične". "Iranski parlament je predlagal izstop iz NPT, kar je način, da pritiskajo na Evropejce in Američane, naj razmislijo o možnih posledicah. Težko si predstavljam, da bi Iran razvil jedrsko orožje, medtem ko je pod izraelskim ognjem. To bi lahko storil, vendar bi to opazili ameriški in izraelski obveščevalni službi, kar bi bil razlog, da bi Izrael ZDA pozval, naj se vključi v konflikt," je dejal višji raziskovalec z Middle East Institute Alex Vatanka.Iran že dolgo vzdržuje jedrski prag in si vsaj uradno ne želi prečkati jedrskega Rubikona, pravi dr. Kopač in doda: "Če bo zaradi zunanjih ali notranjih nemirov obstoj iranske politične nomenklature resno ogrožen, potem obstaja realna verjetnost, da bo razvil jedrsko orožje, do takrat pa se lahko igra igro mačke z mišmi, saj islamski režim v tem trenutku de facto še ni ogrožen."Kakšni bodo koraki, če se Teheran odloči za izdelavo jedrskega orožja? "Če ga bo Iran razvil, lahko v prvi fazi pričakujemo podzemni jedrski test kot opozorilo. Teheran že ima raketno tehnologijo za izstrelitev jedrske bojne glave in rakete srednjega dosega, ki lahko nosijo konvencionalno jedrsko bojno glavo," pojasnjuje dr. Grošelj. "Če bi Iran imel jedrsko zmogljivost, bi jo po vsej verjetnosti z nekim poskusom že pokazal, saj je to največji element odvračanja," pa meni dr. Kopač."Če pogledamo z evropskega vidika, je ideološka, režimska in svetovnonazorska razlika med Iranom in Evropo tako velika ob vseh konfliktih, v katere je Iran delno po lastni krivdi, delno pa ne, zapleten, Iran z jedrskim orožjem ne koristi nikomur, razen samemu sebi," pove dr. Prezelj. Dr. Kopač medtem omeni, da bi svet, v kolikor Iran razvije jedrsko orožje, "postal še bolj večpolaren kar se tiče jedrskega razmerja, regionalno pa veliko bolj nestabilen".Nova jedrska dirka?Obramboslovec dr. Grošelj meni, da se bo nova jedrska dirka zgodila ne glede na to, ali bo Iran jedrsko orožje razvil ali ne. "Zaradi povečevanja napetosti v svetu bodo nekatere države, ki bi že danes lahko postale jedrske sile, to tudi postale. Nemčija ima za izdelavo jedrskega orožja vse razen politične volje, potem so tukaj Južna Koreja, Japonska, Iran in Ukrajina. Zanimiva je Savdska Arabija, ki je financirala pakistansko jedrsko bombo pod pogojem, da bo potem ustrezno količino dobila tudi sama v primeru, da Iran dobi bombo. Ta kriza pravzaprav kaže, da če se odločiš iti po poti jedrskih kapacitet, moreš iti do konca," sklene.Tudi dr. Kopač omeni Savdsko Arabijo kot naslednjo bližnjevzhodno jedrsko silo, v kolikor bi Iran razvil orožje. "Riad sicer nima te zmogljivosti, vendar ima jedrski sporazum s Pakistanom in veliko denarja," meni. V svetu dr. Kopač še omeni Nemce, ki "že imajo sredstva in zmogljivosti, vendar so brez politične volje, imajo protijedrsko naravnano javnost ter so del ameriškega in francoskega jedrskega dežnika". "Na Poljskem je politična volja močna, pri čemer je vprašanje zmogljivost, Ukrajinci so na splošno v najslabšem položaju, pri čemer imajo željo, a malo sposobnosti, Južnokorejci so izrazili željo po jedrskem orožju, ampak računajo na ameriška zagotovila, na Japonskem pa je zaradi izkušenj druge svetovne vojne močno protijedrsko vzdušje," našteva dr. Kopač."V današnjem svetu, ki je izjemno nepredvidljiv in ki ga vodijo politiki, ki sprejemajo neracionalne odločitve, ne moremo biti prepričani, da jedrsko orožje ne bo nikoli uporabljeno in da bo vedno prevladal razum," meni dr. Juvan in doda: "Za razvoj jedrskega orožja so potrebne določene zmogljivosti, ki jih revnejše države nikakor ne morejo imeti ali razviti. Ukrajina je v prvih mesecih od začetka ruske vojaške agresije napovedala izdelavo jedrskega orožja v nekaj mesecih, vendar je ostala zgolj pri napovedi.""Kljub veljavi NPT so trendi na področju uravnavanja jedrskega orožja zaskrbljujoči. Število jedrskih konic na svetu je znova začelo naraščati, saj so v vojne neposredno in posredno vključene jedrske države. Skrb je vzbudilo že nasprotovanje Pogodbi o prepovedi jedrskega orožja s strani večine držav, ki je bila na pobudo nejedrskih držav sprejeta leta 2017 in je začela veljati leta 2021," trenutno stanje na področju jedrskega oboroževanja povzame dr. Garb."Režim sporazuma o neširjenju jedrskega orožja je pomemben, saj države druga drugo opazujejo. Ko je bil NPT vzpostavljen v sedemdesetih, je zamrznil jedrsko situacijo, ki zdaj zelo počasi razpada zaradi novih držav, ki pridobivajo jedrsko orožje. Če bi ena država dobila orožje, bi v očeh drugih porušila regionalno stabilnost in bi zelo verjetno povzročila apetite, da bi tudi druge države začele pridobivati takšne ambicije. Ko ima določena država enkrat jedrsko orožje, z njo ni več šale," pove dr. Prezelj.Zakaj države razvijajo jedrsko orožje?"Prednost jedrskega orožja je bila predvsem v njegovi odvračalni vlogi, njegov obstoj pa je v času hladne vojne preprečeval spopad med ZDA in Sovjetsko zvezo, ker sta se obe strani zavedali, kaj uporaba pomeni in da enkrat, ko je uporabljeno, ni več vrnitve. Če ostane zgolj pri grožnjah, bo jedrsko orožje še naprej imelo odvračalno vlogo," pojasnjuje dr. Juvan.V mednarodnih odnosih namreč obstaja načelo tako imenovanega "jedrskega odvračanja", po katerem potencial za povračilne ukrepe in uničevalna moč jedrskega orožja preprečujeta državam, da bi sprožile jedrski napad. Dr. Garb s FDV pojasni, da je jedrsko orožje zaradi posledic njegove uporabe "nekakšno zagotovilo prizadevanj za mir pred eskalacijo konflikta vse do uporabe tega in hkrati ena največjih nevarnosti"."Jedrsko orožje je najbolj uporabno, ko ga ne uporabiš," pove dr. Prezelj. "Ko ga enkrat uporabiš na nekem ozemlju, ki ti je drago ali bi ga želel imeti, za vrsto let uničiš to ozemlje in ljudi, ki tam živijo," sklene.Spopadi med Izraelom in Iranom bi lahko imeli tudi druge razsežnosti. Izrael svoje napade argumentira z "eksistencialno grožnjo" iranskega jedrskega orožja, pri čemer lahko konflikt na dolgi rok doseže nasproten učinek: Iranu in drugim državam, ki si prizadevajo za jedrsko orožje lahko nazorno pokaže, da je jedrsko orožje ključen element odvračanja tovrstnih napadov. Dober primer je Severna Koreja, katere totalitarni režim kljub izolacionizmu zaradi posedovanja jedrskega orožja, ohranja določeno mero stabilnosti. Na drugi strani pa je Libija, katere voditelj Moamer Gadafi je na začetku tega stoletja opustil svoj jedrski program v zameno za odpravo sankcij, kar je na koncu privedlo do njegove odstavitve."Če pogledate zadnjih pet ali šest let, vidite vrsto ponavljajočih se incidentov, ki dokazujejo, da je jedrsko orožje resnično močno sredstvo odvračanja," je za NBC News dejal Robert Kelly, profesor, specializiran za širjenje jedrskega orožja na Južnokorejski nacionalni univerzi v Pusanu.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(ANALIZA) Bo Iran izdelal jedrsko bombo? Kaj bi to pomenilo za že tako nevaren svet?

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati