Vrt pri Jožici v Jakobskem Dolu: V tridesetih letih od peščice sadik do zeliščnega raja

Zeliščni vrt Pri Jožici na Ročici v Jakobskem Dolu je pred nekaj dnevi gostil množico obiskovalcev na jubilejnem druženju. Jožica Šerbinek je ob 30-letnici svojega zeliščnega vrta namreč priredila peto Čajanko pod krošnjami. "Začetki ukvarjanja s pridelavo in predelavo zdravilnih in aromatičnih rastlin v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Maribor in Hmeljarskim inštitutom v Žalcu segajo v leto 1996. Od zavoda in nekaterih priznanih pridelovalcev zelišč sem takrat dobila prve sadike, ki sem jih z nego in razmnoževanjem obdržala do danes. Pogoj pa seveda takrat ni bil samo veliko veselje do zeliščarstva, moral si biti lastnik ali solastnik zemlje. Zeliščni vrt je bil trikrat preseljen, z leti sem ga dopolnjevala. Danes se bohoti tik ob domačiji in dobiva svojo pravo podobo. V njem raste več kot sto različnih rastlin, vrtnin, grmičevja, jagodičevja, sadnih dreves," je začetke in napredek pojasnila Šerbinekova, ki je po osnovni izobrazbi vinogradnik - sadjar.

V preteklih letih so se vrstila tudi številna izobraževanja in delavnice o rastlinah, vzgoji vso sezono, obdelavi, pobiranju in sušenju, skladiščenju, o nastajanju različnih izdelkov, uporabnosti za boljše počutje, kozmetične namene in ne nazadnje o uporabnosti v kulinariki. "Vodili so jih številni strokovnjaki, predavatelji s tega področja in tudi farmacevti, saj so nas seznanili z nasveti o uporabnosti tudi za manjše zdravstvene tegobe. Znanje sem iskala tudi v priročnikih, ki jih je danes že zajetna knjižna polica. V tistem času nas ni bilo veliko pridelovalcev zelišč, vendar smo si izkušnje prijateljsko izmenjavali ob različnih priložnostih," je še orisala.

Z leti se je usmerila v kulinariko, začela z enostavnimi čaji in začimbami, zeliščnimi blazinicami. Prvič se je predstavila na Sejmu sadja 1997 v Gornji Radgoni, nato nekajkrat na sejmu Narava zdravje v Ljubljani. Sodelovala je na različnih manjših sejmih, ob različnih priložnostih tudi na stojnicah v domači občini Pesnica in več drugih občinah, na Dobrotah slovenskih kmetij itd. Sodelovala je tudi z razvojnimi agencijami, bila je med ustanovitelji Društva Arnika (društvo pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih in aromatičnih rastlin Slovenije). Poleg velike ponudbe v njeni Zeliščni izbi najdemo danes na policah šest certificiranih izdelkov z znakom Naše najboljše.

Med zdaj že tradicionalnimi dogodki je tudi Čajanka pod krošnjami. Na jubilejni dogodek so v zaselek Ročica tako pred nekaj dnevi prišli zeliščarji z vseh koncev Slovenije. Med njimi Društvo za zdrav način življenja Glog Miklavž, Zeliščna kmetija Fabinc iz Brežic, Znanci s Ponikve, Društvo gospodinj iz Jarenine, predstavnice DKŽ Jakob, tudi nekaj domačinov oziroma priseljenih družin iz Nemčije, ki so kupile kmetije in jih zanimata ekološko kmetovanje in zeliščarstvo. "Srečali smo se vsi, ki nam je mar za ohranitev kulturne dediščine v naravi – ohranitev zeliščnih vrtov. Delili smo svoje občutke, izkušnje, znanje in v prvi vrsti ljubezen do zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki naj ne gredo v pozabo. Z nami so bili vsi, ki so pred leti kakorkoli pripomogli pri ustvarjanju Zeliščnega vrta in Čajanke pod krošnjami," je vtise strnila zdaj daleč naokoli znana in edina pridelovalka zelišč in aromatičnih rastlin v občini Pesnica.

Med posebnimi gosti zagotovo velja omeniti predavatelja, prvega mentorja Šerbinekove, dr. Janka Rodeta, ki ji je bil v prvih letih kot direktor ter vodja vrta za zdravilne rastline Hmeljarskega inštituta Žalec največja podpora. "Še danes jo spremljam, cenim njeno vztrajnost in način, s kakšno neverjetno vnemo se je lotila in še danes opravlja ta posel," je povedal.

Svoje izkušnje, dolgoletno dobro sodelovanje s Šerbinekovo je delila tudi strokovnjakinja iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Darinka Zorko. Prvič sta se srečali v Svečinskem gradu, nato skupaj organizirali kuharske tečaje v domačem Jakobu, še danes pa si večkrat izmenjata koristne izkušnje. "Ne pozabimo zasaditi zelišč v domači vrt, saj ne smejo manjkati v naših dnevnih obrokih," je obiskovalce spomnila še Miša Pušenjak, znana inženirka agronomije, publicistka in avtorica vrtnarskih priročnikov. Spregovorila je o sožitju vrtnin in zelišč.

O vključevanju zeli v vsakdanjik za boljše počutje in o dobrem sodelovanju je spregovoril dr. Silvo Koder, mag. farmacije. V Šentilju, kjer živi, je pred nekaj leti nastal hortikulturni park zdravilnih rastlin, katerega idejni in razvojni vodja je prav Koder. Z Alenko Leber Vračko, ki ni prvič sodelovala na čajanki, so na srečanju izdelovali zeliščne venčke in dekorativna srca. Ob tem je še predstavila literarno delo ljubiteljske kulturne ustvarjalke Marjane Cmager z naslovom Peta stran.

Na ogled je bil seveda tudi zeliščni vrt, ki je zdaj v bujni rasti. Vabila je tudi zeliščna izba s svojim bogatim naborom izdelkov. Galerijsko steno v njej bogati stalna razstava v risbi in poeziji Cmagerjeve, ki prav tako izvira iz te domačije, ter številna priznanja in fotografije Jožice Šerbinek. Dogodek pa ni minil brez slastnih pokušin in dobrot iz kotla.