Odbor za kulturo poleg drugih dogodkov redno pripravlja proslave za državne in druge praznike, ki z zanimivimi in bogatimi programi vedno privabijo lepo število obiskovalcev.
Med stalne sodi tudi vsakoletna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos so jo izvedli 9. februarja v dvorani mestne četrti. Začeli so s slovensko himno, ki je sedma kitica Prešernove pesmi Zdravljica, z njo je ob novem letu 1844 izrazil svoje narodno, svetovljansko prepričanje in pozdravil napredne narodne sile doma in po svetu.
Nato je Maj Koželj Pristovnik, dijak 2. letnika gimnazije in Konservatorija za glasbo Maribor, smer jazz, zaigral Bachovo skladbo Valse opus 64-2 in lepi glasbeni akordi so se razlegli po dvorani. Po valovanju glasbe so med obiskovalce poletele besede igralca Bojana Maroševiča. Z občutenim recitiranjem Prešernove Elegije svojim rojakom nas je popeljal v globino pesnikovega domoljubja in ljubezni do svojega naroda. Rojake je opozoril na njihovo zagledanost v vse, kar je tuje, in na podcenjevanje, zaničevanje domačega. Kako živo je to tudi v današnjem času.
Kultura - srčika naše narodne identitete
Maroševič je z izbranimi besedami spregovoril o našem prazniku kulture, da je kultura srčika naše narodne identitete, vir, ki z močjo duha napaja narod, da ustvarja nove dosežke duhovne in materialne kulture. Prešeren je v svoje pesmi vpletel in jih prepojil z bogatim čustvenim napojem, ki se razliva v zelo širok razpon. Od ljubezni do svojega naroda, domovine do ljubezni do svojih najbližjih. Slednje je izpovedal v pesmi Nezakonska mati, ki jo je recitirala Tjaša Selinšek, učenka OŠ Leona Štuklja, pod mentorstvom Sare Menhard, in nas popeljala v zelo tenkočutna starševska čustva, ki jih nezakonski otroci v takratnem času skoraj nikoli niso doživeli. Učenci Julija, Žiga in Izabella so pod mentorstvom Mojce Tršavec sproščeno peli pesem Dr. Fig. Z recitacijo svoje pesmi Neizrečena beseda je nastopila Zoja iz Mladinskega doma Maribor.
Plesalke OŠ Tabor 1 so nas z modernim plesom na melodijo Hallelujah povedle v današnji čas. S svojimi plesnimi gibi, ki so sledili valovanju melodije, so predstavile prelivanje besed v melodije in prepletanje teh v harmonijo glasbe in gibanja telesa. Za zaključek programa je Maj Koželj Pristovnik zaigral še Prelude F. F. Chopina.
Po proslavi je bila na ogled razstava z naslovom 12 postaj Franceta Prešerna. Pripravila in postavila jo je Majda Šumrada Harc, ki je pripravila že več tematsko zanimivih in dobro zastavljenih razstav. Na tokratni razstavi so na ogled upodobitve dvanajstih krajev oziroma mest, kjer je Prešeren bival ali se pogosteje zadrževal in tam ustvaril nekaj svojih pesnitev. Upodobila jih je Alenka Kham Pičman, arhitektka, slikarka, grafična in industrijska oblikovalka, in jih opremila z verzi pesmi, ki jih je Prešern ustvaril na upodobljenem kraju oziroma mestu. Postaj je dvanajst, ker jih je avtorica izdelala za letni koledar.
Prostor prireditve sta uredili oziroma dekorirali vzgojiteljici Vrtca Otona Župančiča Martina in Marina. Ustvarjalci in izvajalci prireditve so ustvarili bogat, lep in prijeten dogodek in z njim počastili naš praznik dan kulture – Prešernov dan.
Martin Kramar, ljubitelj kulture
