Pesem Pohorje namreč ni bila objavljena, Janez Švajncer pa jo je našel v zapuščini pomorščaka Mirka Pleiweissa in jo letos objavil v Vojnozgodovinskem zborniku. O tej manj znani zanimivosti iz življenja pomembnega Rušana Glazerja je od prejšnjega torka v Domu kulture Ruše na ogled razstava Janko Glazer in ladja Pohorje.
"Kako je pesem prišla v zapuščino, ne vemo. Verjamemo lahko, da je Glazerju roka zaigrala, ko je slišal, kakšno ime je dobila takratna nova pridobitev našega najpomembnejšega ladjarja. Z likvidacijo podjetja smo sicer izgubili še en atribut pomorske države, na srečo pa so v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran ljudje, ki skrbijo, da ta naša dediščina ne bo pozabljena. Muzejska svetnica Duška Žitko, jaz ji pravim pomorski zaklad, tam skrbi za to dragoceno dediščino. Na podlagi njenih podatkov je nastal del te razstave, brez njenega razumevanja in ljubezni do ladij pa danes tu ne bi bilo niti makete ladje Pohorje niti umetniške slike ladje Pohorje primorskega slikarja Hermana Pečariča," je na odprtju povedal Rok Kajzer, avtor razstave in predsednik Društva Trafika, pod okriljem katerega je in ob podpori Občine Ruše razstava tudi nastala.
Na njej sta na ogled tudi pesem Pohorje in maketa tovorne ladje, ki je bila leta 1945 izdelana v ladjedelnici v Veliki Britaniji, za Splošno plovbo Piran kupljena leta 1956, prodana pa enajst let kasneje. Avtor razstave je ob tem zbral podatke o višjem mornariškem častniku Mirku Pleiweissu, ki je bil najprej v mornarici Države SHS, nato pa v vojni vihri leta 1941 v vojski Kraljevine Jugoslavije. Po vojni je bil njegov zadnji pristan Maribor, kjer sta se z Glazerjem gotovo tudi spoznala. Tukaj je pokopan in na pokopališču Pobrežje njegov grob označuje veliko sidro.
Odprtje razstave, ki je na ogled po dogovoru in v času prireditev, je z igranjem na harmoniko obogatil Peter Prohart, Stane Kocutar pa je prebral pesem Pohorje.
