Firbcanje po Mariboru: Zasilni pristanek letala v Hočah

Pokrajina južno od Maribora je radi svoje ravnine izredno priročna za pristajanje letal. Upamo, da ne bo trpelo več dolgo, ko dobimo na Teznu ali kje v bližini stalno postajo mednarodnih letalskih zvez. Zlasti nam zavidajo za ta ugoden teren sosedni Gradčani, ki se na vse kriplje trudijo, da dosežejo aeroplansko postajo pri Gradcu, še predno se posreči to počasnejšim Mariborčanom. Kajti ni verjetno, da bi mednarodne letalske proge imele tako blizu postaje, kot sta Gradec in Maribor - in bo pač zmagala agilnost in seveda tudi rentabilnost enega ali drugega mesta," o letalski prihodnosti mesta piše Mariborski večernik Jutra 19. aprila 1928.

Dan pred tem zapisom sta se na travnik v bližini Hoč spustili dve letali in z vseh strani, iz vasi, z njiv in travnikov, so se na kraj (zasilnega) pristanka pričeli zgrinjati radovedni domačini, da si te neprostovoljne goste ogledajo od blizu. Kmalu je na kraj pristanka prišla še komisija okrajnega glavarstva, ki so jo poklicali z orožniške postaje, da letalce legitimirajo in popišejo.

Letali sta prileteli iz Francije, kjer so ju prevzeli v Tovarni Farman, zaradi slabega vremena pa so bili na poti proti Romuniji, kjer so letali naročili, prisiljeni pristati na naših tleh. Že na prvi pogled je bilo jasno, da sta dvokrilni letali skonstruirani za vojaške namene. Eden je bil sicer prirejen tudi za prevoz potnikov in je imel prostora za dvanajst oseb, dočim je bil drugi čisto vojaški, z nastavki za strojnice in bombe.

"Med letalci, romunskimi in francoskimi piloti in mehaniki je bil tudi sam ravnatelj tvornice Farman aeroplanov. Vsa šestorica je prenočila sinoči v hotelu Mariborski dvor. Potem ko sta vzeli letali še potrebno zalogo bencina, sta se davi ob 8. po krasnem zaletu dvignili na pot proti Bukarešti."