Vid Kmetič
"Nastal je resen prepir radi korenine, iz katere izhaja ime našega divnega, krasnega, jedinstveno lepega Maribora. Nekateri trdijo tako, drugi zopet tako. Zato je v tej deljenosti mnenja edini izhod iz te zagate, da se naše mesto prekrsti v - Blatograd," se v Mariborskem večerniku Jutra 16. decembra leta 1927 prične članek o mestnem avtobusnem prometu in blatnih ulicah. Dodatno "lepoto" mestnih ulic so, tako pisec, tvorili tudi vozni listki, ki so v svojih rdečih in rumenih odtenkih, posejani po pločnikih in cestah, dajali mestu velemestni značaj.
Z avtobusom se je vozilo staro in mlado. Potniki so v gneči sklepali znanstva, netili ali reševali razne nesporazume, kavalirji so damam odstopali sedeže, na avtobusih se je obrekovalo in udrihalo čez to ali ono oblast, čez tega ali onega velmoža, avtobusi so bili mesto v malem, kjer se je na majhnem prostoru godilo vse to, kar se je dogajalo v mestu. Le z večjo hitrostjo, saj je bilo včasih za posamezno temo časa le do naslednje postaje.
"Pred kratkim se je na progi II mlad fant predstavil mlademu dekletu in komaj je avtobus zdrčal do namembne postaje, sta prišla do spoznanja, da sta se pravzaprav že lani nekje videla in - zaročila ... Tako je avtobus tudi odlično komunikacijsko sredstvo od srca do srca. To je brezdvomno svetla sončna stran avtobusprometa vsaj do medenih tednov; če pa postane pozneje objekt preklinjanja - je pa to njegova senčna stran. Kakor se pač vzame. Senčne strani so tudi, če se mora dolžnik voziti z upnikom, zakonski mož z ljubimcem svoje žene, moževa ljubica z zakonsko ženo, trgovec s svojim konkurentom."
