Francoski rokomet je doživel boleč udarec. V 60. letu starosti je po hudi bolezni umrl Denis Lathoud, eden najzaslužnejših igralcev v zgodovini tega športa v Franciji. Lathoud je bil nepogrešljiv člen znamenite generacije Les Barjots, ki je leta 1995 Franciji priborila prvo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu in s tem začela novo ero francoskega rokometa. Njegova smrt, ki je posledica boja z levkemijo, je globoko pretresla rokometno skupnost, ne le v Franciji, temveč po vsem svetu. Lathoud ni bil zgolj vrhunski igralec, temveč tudi simbol vzpona francoskega kolektivnega športa v 90. letih.
Lathoud je bil eden vodilnih obrazov francoske reprezentance v času, ko si je ta šele utirala pot med svetovno elito. Ob zlatem svetovnem odličju iz Islandije leta 1995 se je podpisal še pod srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu leta 1993 ter bron na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992. Na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 je s soigralci osvojil četrto mesto. V reprezentančnem dresom je nastopil na 164 tekmah in dosegel 463 zadetkov, kar ga uvršča med najbolj prepoznavne in uspešne igralce francoske rokometne zgodovine.
Prav tako impresivna je bila njegova klubska kariera. Največji pečat je pustil pri Nimesu, s katerim je osvojil dva naslova državnega prvaka. Igral je še za PSG ter druge francoske klube, pri čemer je povsod veljal za srce ekipe. Na igrišču je razmišljal hitro, igral odločno in vedno iskal zmago. Po koncu igralske kariere se ni poslovil od rokometa. Znanje in strast je prenesel v trenerski poklic ter vodil ekipe tako v Franciji kot tudi v tujini. Njegov pristop je bil enak kot na igrišču: predan, dosleden in navdihujoč.
