Košarkarji Oklahoma City Thunderja so po izenačeni finalni seriji in sedmih tekmah prišli do naslova v ligi NBA. Na odločilni sedmi tekmi so na domačem parketu Indiano premagali s 103:91, najkoristnejši igralec rednega dela sezone Shai Gilgeous-Alexander pa je v zbirko individualnih nagrad dodal še naziv najboljšega košarkarja finalne serije.
"Ne zdi se resnično. Toliko ur, toliko trenutkov in čustev, toliko noči, ko nismo verjeli. Noro je pomisliti, da smo zdaj tukaj," je po velikem zmagoslavju misli zbiral Shai Gilgeous-Alexander, ki je na sedmi tekmi dosegel 29 točk, v končnici pa je imel povprečje natančno 30 točk na tekmo, 6,3 asistence in 5,4 skoka.
Oklahoma je po razpadu velike trojice igralcev, Kevin Durant, Russell Westbrook in James Harden, dolgo gradila za prihodnost, ta pa jo je v prejšnji sezoni že dosegla, a malce prehitro. Mlado skupino igralcev je v polfinalu zahoda v prejšnji končnici ustavil Luka Dončić z Dallas Mavericksi, 12 oziroma 13 mesecev kasneje pa se je obličje NBA spremenilo tako z menjavo Dončića, ki je februarja nenadejano pristal pri Los Angeles Lakersih, kot z dozoritvijo košarkarjev Thunderja in najboljšim izkupičkom rednega dela 68:14. "Ta zasedba je za to trdo garala, opravila je svoje in si povsem zaslužila naslov," je dodal Gilgeous-Alexander.
Kljub poškodbi prvega zvezdnika Indiane Tyresa Haliburtona v prvi četrtini so se domači košarkarji dolgo mučili s tekmeci. Zlomili so jih v tretji četrtini, ki so jo dobili s 34:20. "Imeli smo 24 minut, da si vzamemo, za kar smo garali. 24 minut, da na pravi način končamo sezono," je o miselnosti razlagal Kanadčan, prvi zvezdnik Oklahome. "Storili smo vse, kar smo lahko, vedeli smo, da bo bodisi lepo bodisi slabo."
Z nazivom MVP finala je postal eden od 11 košarkarjev, ki so to združili z nazivom najkoristnejšega igralca rednega dela. "Zame je to zmaga za družino, za prijatelje in vse, ki so bili v mojem kotu, ko sem odraščal. Pomeni mi vse. Zato igramo ta šport, da bi zmagali. Imamo ekipo igralcev s tovrstno miselnostjo. Storili smo vse, kar morajo storiti zmagovalci. Igrali smo trenutku primerno in zdaj smo tu," je še dodal 26-letni branilec.
Na drugi strani je bilo razočaranje po porazu na sedmi tekmi v taboru Indiane otipljivo. Še posebej po nesrečnem trenutku, 4:55 pred koncem prve četrtine, ko je moral z igrišča Haliburton. "Kar malce so se nam ustavila srca ob poškodbi Haliburtona," je dejal trener Indiane Rick Carlisle. "Vem, da se bo vrnil. Nimam natančnih podatkov o poškodbi, ampak vem, da se bo vrnil na igrišče." ESPN je poročal, da gre po besedah Haliburtonovega očeta najverjetneje za strgano ahilovo tetivo.
Haliburton je bil ključ do uspeha Indiane v letošnji končnici. Postregel je z vrhuncem za vrhuncem na številnih tekmah, med drugim je odločil tudi prvo tekmo finala z metom ob izteku časa. Pred tem je Indiana po vrsti izločila Milwaukee Buckse, Cleveland Cavalierse in New York Knickse, na poti do finala pa izgubila vsega štiri tekme.
Na sedmi finalni je bila odločilna vrnitev iz slačilnic po polčasu, je omenil trener Indiane. "Na igrišče bi morali priti boljši v prvih petih minutah nadaljevanja. To nam ni uspelo. Ne spomnim se celotnega poteka, ampak mislim, da so postregli z nekaj izjemnimi potezami."
"Tretjo četrtino smo začeli počasi in to nas je ubilo. Vendar se nismo predali, v zadnji četrtini smo se do zadnjega borili, kljubovali odlični domači zasedbi," je svojo ekipo pohvalil Carlisle, ki tako ostaja pri naslovu iz sezone 2010/11. Takrat je do prstana s klopi vodil ekipo Dallasa z Dirkom Nowitzkim na čelu. Štirinajst let kasneje je skupaj s svojimi varovanci po slabem začetku sezone (10-15) skorajda spisal podobno zgodbo o nenadejanem uspehu, a ostal za zmago prekratek.
