Srečko Klapš
Slovenski globalni forum, osrednji nacionalni dogodek na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva, je osvetlil hitre spremembe v globalnem gospodarstvu in priložnosti, ki jih te odpirajo za slovenska podjetja. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je uvodoma dejal, da nas zaostrena geopolitična situacija in posledice trgovinskih vojn še bolj zavezujejo k dialogu in iskanju rešitev.
Han za stabilno davčno okolje
"Tako imenovana informacijskotehnološka revolucija gospodarstvo in gospodarjenje riše na novo. Glede na to, da je Slovenija uspešna izvoznica, saj izvoz prispeva kar k 83 odstotkom bruto družbenega proizvoda, in glede na to, da se ta spričo negotovosti v svetu na nekaterih trgih že zmanjšuje, bo treba poiskati nove trge. Slovenija lahko ponudi kakovostne izdelke, vrhunsko znanje in razvojno-inovacijsko okolje. Tudi zato je fokus slovenskega gospodarstva na farmaciji, biotehnologiji, e-mobilnosti in umetni inteligenci," je dejal minister Han. Izpostavil je, da smo zaželeno investicijsko okolje, na ministrstvu imajo namreč za okoli 1,5 milijarde evrov napovedanih tujih investicij. Krepijo se naložbe francoskega Renaulta v Revoz, švicarskega Sandoza v Lendavi, avstrijskega Palfingerja v Ormožu, tako da, kot je dejal, nekaj le delamo prav. "Ob čemer bi se morali v državi bolj poslušati in slišati ter se povezovati. Če bi ob tem znali urediti še stabilno in stimulativno davčno okolje, bi priložnosti bilo še več."
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je dodala, da se v svetu, kjer prevladujejo pravila moči in ne moč pravil, Slovenija mora pozicionirati in iskati zavezništva, če želi ne samo politično, ampak tudi gospodarsko prosperirati. "Tudi zato se poleg tradicionalnih evropskih trgov vse bolj usmerjamo na trge centralne Azije, Kitajske in Japonske. Glede na to, da nas v svetu vidijo kot verodostojno in načelno državo, ki vse obravnava z enakimi standardi, na naša vrata trkajo države, kot so Uzbekistan, Alžirija, Kazahstan, in tudi arabski partnerji." Tanja Fajon je omenila še, da preko ekonomskih svetovalcev s svetom povezujejo tudi slovenske regije, nazadnje so bili na Ptuju in v Novi Gorici. Skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije pa bodo v kratkem organizirali videokonferenco o gospodarskih možnostih sodelovanja s Tajsko.
Agent za znanost je desetkrat hitrejši
Dr. Jure Leskovec, profesor na ameriški Univerzi Stanford, je prišel v Maribor iz San Francisca. Iz prve roke, saj je v Silicijevi dolini nastala umetna inteligenca, smo dobili odgovore na vprašanja, kako umetna inteligenca spreminja pravila igre in kako zmagati v novi globalni ekonomiji. "Svet nikoli več ne bo enak, agenti umetne inteligence so vedno bolj avtonomni. Za zdaj so sposobni programerjem prihraniti tretjino časa pri generiranju kod. Odvetnikom prihranijo tri ure na teden, v znanosti so že desetkrat hitrejši od doktorjev znanosti. Zdravnikom omogočajo bolj natančne diagnoze in jim prihranijo čas, da se lahko posvetijo pacientom," je Leskovec naštel nekaj prednosti. Udeležence foruma je osupnil z napovedjo, da bo do leta 2029 agent UI sposoben izvesti manever, ki bi človeku vzel cel mesec časa. "Gre za popolnoma nove načine dela in tudi podjetništva, saj bodo podjetja potrebovala veliko manj kadra za enako ali bolje opravljeno delo. To bo izbrisalo veliko poklicev na področju avtomatizacije, poleg modrih ovratnikov bodo v nevarnosti tudi beli." Leskovec je izpostavil še omejitve umetne inteligence, ki jih vidi v izgubi nadzora človeka nad agentom in ustreznosti strojnega odločanja oziroma sprejetih odločitev.
V podjetjih umetna inteligenca že nadomešča ljudi
Na okrogli mizi, ki je sledila, so predstavniki podjetij predstavili svoje izkušnje z uporabo umetne inteligence. Andreja Bucik Primožič, finančna direktorica Leka, je dejala, da z umetno inteligenco skrajšujejo opravljanje preiskav in poizkusov, človeško delo nadomešča tudi pri bolj avtomatiziranih in administrativnih opravilih. Strinjala se je z dr. Leskovcem, da so v nevarnosti tudi delovna mesta belih ovratnikov. Peter Butoln, vodja poslovnega razvoja in prodaje v podjetju C-Astral, ki izdeluje brezpilotne letalnike, pa je bil kritičen do države, ker da nima razumevanja za slovensko znanje podjetja, ki je certificiran dobavitelj zveze Nato, pri čemer notranje ministrstvo meje in nezakonite migracije nadzira s kitajskimi droni. Prst je uperil tudi v infrastrukturno ministrstvo, ki prav tako naj ne bi bilo dovolj odzivno. "Poslušam, kako se v Sloveniji delijo gospodarske in podjetniške nagrade ... Mi doma nismo dobili še nobene, smo pa prejeli prestižno tujo nagrado za design red dot in premagali Ferrari," je še dejal Butoln.
Glede na pozicioniranje Slovenije na druge trge je izkušnje s pravili poslovanja na velikem tržišču Indije predstavila Tea Pirih, ekonomska svetovalka na slovenskem veleposlaništvu v New Delhiju. O gospodarskih priložnostih v Kanadi je govoril Simon Pribac, strokovni sodelavec za gospodarstvo na veleposlaništvu Slovenije v Kanadi. Priložnosti na trgih Kitajske pa je nanizal dr. Žiga Vavpotič, predsednik slovensko-kitajskega poslovnega sveta v Gospodarski zbornici Slovenije. Letošnji forum so zasnovali trajnostno: prvič so izmerili ogljični odtis dogodka, zbirali podatke o načinu prihoda udeležencev, uporabili trajnostne materiale ter pripravili kulinariko iz lokalnih sestavin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
