Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na današnji seji ni sprejel odločitve o zahtevi hrvaške finančne agencije Fina za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. O tem bo predvidoma odločal prihodnji teden, so sporočili iz ATVP. Fina želi postati večinski lastnik družbe Zagrebačka burza, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze. Fina ima trenutno v družbi okoli desetodstotni delež. Dovoljenje za to je doslej prejela od hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (Hanfa), ki ji je dala soglasje za neposredno pridobitev kvalificiranega deleža v upravljavcu zagrebške borze, in sicer v višini od 50 do 100 odstotkov osnovnega kapitala in glasovalnih pravic družbe.
Slovenska vlada prevzemu lastnika Ljubljanske borze s strani Fine nasprotuje, saj da slednja ne uživa ugleda v Sloveniji. Vlada je zato danes sklenila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura nacionalnega pomena, je po seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon.
"Vlada je dopolnila sklep o določitvi kritične infrastrukture in upravljavcev kritične infrastrukture države in vanj dodala upravljavca Ljubljanska borza," je povedal Arčon. Kot je pojasnil, je za prevzem subjekta kritične infrastrukture s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski ali neposredni lasti tuje države, potrebno soglasje vlade.
Sklepi po njegovih besedah v celoti sledijo priporočilom odbora DZ za finance, posredovali so jih svetu ATVP, ki je imel odločanje o tej zadevi na mizi danes.
Zaradi nameravane spremembe v lastništvu Ljubljanske borze so medtem zaskrbljeni tudi v Vseslovenskem združenju malih deležnikov in Društvu Mali delničarji Slovenije. Združenji sta opozorili, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.
Štemberger: Odločitev o uvrstitvi Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo pozna
Vlada je imela za odločanje o uvrstitvi Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo na voljo več mesecev, a je odločitev sprejela tik pred zdajci, je poudaril predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. Prepričan je, da se takšne infrastrukture ne sme "podarjati", lastništvo tuje države v borzi pa bi bil tudi unikum.
Borza je vsekakor pomembna infrastruktura, saj določa gospodarski ustroj države in s tem vpliva na vse državljane, je poudaril Štemberger. "Zato je seveda zelo pomembno, da tako infrastrukturo znamo uporabljati. Nikakor je ne gre dobesedno podarjati nekomu," je dejal. Ravnanja sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je danes preložil odločitev o zahtevi Fine za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi, ni želel komentirati. "Dejstvo je, da so predstavniki obeh držav na tem področju morali biti predhodno dogovorjeni. Sicer bi bilo nelogično, da sosednja država v nasprotju z dogovorom objavi namero, ki je pomemben akt," je povedal.
Po njegovem mnenju je na odločitev vlade, da Ljubljansko borzo opredeli za kritično infrastrukturo, vplival tudi pritisk vseh, ki so opozarjali na pomen takšne infrastrukture in izpostavljali vzvode, ki jih v takih primerih lahko uporabi država. Prevzem Ljubljanske borze s strani Fine bi bil po njegovih besedah unikum. "Ne poznam namreč primera, da bi bila tuja država lastnica borze v sosednji državi," je izpostavil.
O namenih Fine ni želel špekulirati, je pa poudaril, da bi takšna poteza med drugim lahko odprla pot do kadrovanja v slovenskih borznih družbah in pritiskov glede sprememb njihovega lastništva. "Pravila določa lastnik. Če je to država, si lahko napiše zakone in po njih postopa točno tako, kot želi, da doseže svoje cilje in svoje strategije. Ni nujno, da so ti enaki kot naši," je opozoril.
