STA, A.L.
Skupina državljanov s prvopodpisanimi nekaterimi člani nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic začenja zbiranje 2500 podpisov pod pobudo za začetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Menijo, da novela odpravlja temeljne varovalke pravne države in odpira prostor politični zlorabi.
Pod pobudo so prvopodpisani člani nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in tudi Vlado Miheljak.
Noveli zakona, ki jo je DZ sprejel v torek, nasprotujejo, ker ocenjujejo, da nova koalicija z njo dobiva orodje, "s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi". Menijo, da spreminja parlamentarno preiskavo v "orožje za nadlegovanje opozicije, novinarjev, akademikov in civilne družbe".
Po njihovem prepričanju namreč novela odpravlja temeljne varovalke. "Do sedaj vas je pred samovoljo politikov ob začetku preiskave ščitilo ustavno sodišče. Nov zakon to ukinja in vsakogar, ki se bo znašel v nemilosti politike, prepušča obračunavanju brez zaščite. Pritožite se lahko šele na koncu preiskave, ko je škoda že narejena. Vaš ugled je uničen, pravice pa kršene, preden o tem sploh odloča sodišče," so zapisali tudi na posebni spletni strani politicnapolicija.si, kjer nizajo kritike zakona.
Spomnili so tudi, da je v preteklosti parlamentarna večina razreševala člane preiskovalne komisije, ki ji niso bili po godu. Člana je opredelila za pričo in ga zaradi nezdružljivosti funkcij razrešila. Zato je bila leta 2024 uvedena možnost, da razrešeni član vloži tožbo na vrhovno sodišče. Te možnosti po noveli nima več. "V komisiji bodo torej spet lahko sedeli sami naši," navajajo.
Opozorili so tudi dosedanjo ureditev, po kateri je lahko sodni svet od ustavnega sodišča zahteval presojo, ali je akt o odreditvi preiskave skladen z neodvisnostjo sodnikov in sodstva, takšna zahteva pa je ustavila delovanje komisije. Po noveli pa se lahko preiskava zoper sodnike začne že medtem, ko postopek pred ustavnim sodiščem še teče.
"Z izključitvijo sodnega nadzora se ruši ravnovesje vej oblasti, kar je prvi korak k avtokratskemu vladanju in utišanju kritike," menijo pobudniki, ki so 38 let po borbi civilne družbe za demokracijo danes ugotavljali, da pridobljene pravice niso samoumevne in se je zanje treba še naprej boriti. Prav tako so bili kritični do postopka sprejemanja sprememb, ki so se sprejele po skrajšanem postopku, brez javne razprave.
V Svobodi za ustavno presojo novele zakona o parlamentarni preiskavi, v Levici podpora civilni družbi
Po mnenju Svobode bi o noveli zakona o parlamentarni preiskavi moralo presojati ustavno sodišče, saj ta po njihovem mnenju vzpostavlja že odpravljene protiustavne rešitve. V Levici medtem kot problematično izpostavljajo, da novela otežuje preiskavo dveh afer stranke SDS, tudi afere Black Cube.
Po mnenju Svobode je glede "na očitno protiustavnost" v torek sprejetih sprememb zakona o parlamentarni preiskavi najustreznejše orodje ustavna pritožba, je danes v izjavi ob robu izredne seje DZ poudarila poslanka Janja Sluga. Spomnila je, da so ob sprejemanju zakona v mandatu prejšnjega sklica DZ upoštevali tri odločitve ustavnega sodišča, tudi vsebina zakona je bila usklajena s pravniki, z ustavnim sodiščem in z vsemi deležniki, ki se jih to tiče, je poudarila.
V torek sprejeta novela pa po njeni oceni ponovno vzpostavlja že odpravljeno neustavnost. "Trdno smo prepričani, da vračilo v prejšnje stanje pomeni tudi vračilo v protiustavnost, najustreznejše orodje za odpravo le-tega pa je ustavno sodišče," je poudarila Sluga.
Za Levico in Vesno je novela problematična vsaj v dveh točkah, je v izjavi ob robu današnje izredne seje DZ poudaril sokoordinator stranke Luka Mesec. Kot je ocenil, je novela pisana predvsem zato, da se onemogoči nadaljnje preiskovanje medijskega omrežja okrog stranke SDS in njenega financiranja, otežuje pa tudi preiskovanje afere Black Cube.
Tako bi novela po njegovi oceni preprečila nadaljevanje preiskave o financiranju stranke SDS. "Po vseh dosedanjih ugotovitvah gre za zelo utemeljen sum, da se stranka, ki se ne sme financirati iz tujine, v bistvu financira iz tujine zato, da vzpostavlja svoje lastno medijsko omrežje in s tem pridobiva prednost pred ostalimi. To preiskavo ta zakon naravnost onemogoča, da bi se v tem mandatu nadaljevala," je izpostavil Mesec.
Novela pa po oceni Mesca otežuje tudi preiskavo afere Black Cube, saj določa, da bodo lahko v preiskovalni komisiji sodelovali tudi tisti, ki so v konfliktu interesov. Torej bodo lahko obtoženci preiskovali sami sebe, je izpostavil Mesec, kar je po njegovi oceni pravni nesmisel. "Obdolženci ne morejo preiskovati sami sebe. Iz preiskave se morajo izločiti, zato da je lahko preiskava legitimna in korektna," je navedel.
