Z leta 2024 uvedenim zakonom o skupnih temeljih sistema plač je bil v javnem sektorju uveden sistem avtomatskega napredovanja po poteku predpisanega časovnega obdobja za napredovanje. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo je napredovanje v novem sistemu poenostavljeno, javni uslužbenec pa vsakokrat napreduje za en plačni razred. V prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih, v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih.
Ključno je torej postalo časovno obdobje za napredovanje. Slednje teče od prve zaposlitve v javnem sektorju, od zadnjega napredovanja v višji plačni razred oziroma od prekinitve časovnega obdobja za napredovanje. Ni pa v zakonu nobene določbe o napredovanju v javni upravi glede na prisotnost zaposlenega. Med predlogi vladi se je tako znašlo mnenje državljana, ki meni, da napredovanja v plačne razrede ni smiselno za tiste, ki so veliko oziroma pogosto bolniško odsotni ali na porodniškem dopustu. Skratka; da bi bilo treba napredovanje v javni upravi "pogojevati s prisotnostjo na delovnem mestu in delom".
V odgovoru se ministrstvo za javno upravo ni kaj veliko ukvarjalo s predlogom, le pobudnika je spomnilo, da zakonske določbe tega ne upoštevajo: "Odgovor na vprašanje, kdaj bo javni uslužbenec napredoval v višji plačni razred v novem plačnem sistemu, je odvisen od tega, kdaj mu je začelo teči časovno obdobje za napredovanje in za katero njegovo napredovanje gre. Pri tem pa iz zakonskih določb ne izhaja, da bi na časovno obdobje za napredovanje vplivala odsotnost javnega uslužbenca, saj se v časovno obdobje šteje obdobje zaposlitve, ne pa obdobje efektivnega opravljanja dela. Iz navedenega izhaja, da tudi javni uslužbenci, ki so daljše časovno obdobje odsotni, so pa izpolnili časovno obdobje za napredovanje, napredujejo za en plačni razred."
