
"Povpraševanje po klimatskih napravah se v začetku poletja močno poveča," so nam v dneh, ko so se temperature po večjem delu Slovenije povzpele krepko nad 30 stopinj Celzija, pojasnili v trgovini Big Bang v Mariboru. "Ko pritisne vročina, tisti brez klim iščejo začasne rešitve - prenosne klime, ventilatorje, a veliko se jih že naslednjo sezono vrne po pravo klimatsko napravo."
Da je sezona res na vrhuncu, potrjujejo tudi monterji klimatskih naprav. V teh dneh imajo polne roke dela, ne le zaradi same montaže, temveč tudi zato, ker številni stranke čakajo do zadnjega trenutka. "Ne kličite nas do jeseni, smo zasedeni," nam zabrusi eden izmed monterjev, še preden mu sploh uspemo pojasniti razlog klica. Ko sliši, da ne potrebujemo montaže ali servisa, le zavzdihne in doda, da se Slovenci še vedno nismo naučili, da čakanje do zadnjega hipa enostavno ni pametna strategija.
Zaupa nam tudi, da montaža, čeprav danes marsikdo meni, da jo lahko izvede sam po načelu "sam svoj mojster" in tako prihrani kak evro, zahteva strokovno izvedbo. Cena montaže se običajno začne pri 200 evrih, končni znesek pa je odvisen predvsem od števila notranjih enot in zahtevnosti prostora. Tudi same naprave so cenovno zelo raznolike - od okoli 300 evrov za osnovne modele pa do 2000 evrov za naprednejše. A nižja nakupna cena še ne pomeni nujno tudi nižjih stroškov rabe. Inverterska klimatska naprava z močjo 3 kW denimo porabi približno 25 % manj električne energije kot neinverterska z enako močjo - razlika, ki se pri daljši uporabi hitro pozna na mesečnih položnicah.
Povprečne temperature rastejo
Klimatske naprave in drugi sistemi hlajenja naših domov niso več le luksuz, temveč bolj postajajo nuja. Statistika zadnjih desetletij kaže jasen trend: povprečne temperature rastejo. Analiza Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) kaže, da se je povprečna letna temperatura na nekaterih merilnih mestih v Sloveniji v zadnjih 60 letih dvignila tudi za do 2,5 °C. Vročinski valovi postajajo daljši, hujši in pogostejši.
Po podatkih organizacije BEUC je imelo leta 2022 klimatsko napravo že 44 % slovenskih gospodinjstev (leta 2015 jih je bilo le 26 %, leta 2017 po podatkih raziskave REUS 32 %). Več kot polovica vprašanih ob tem priznava, da si življenja brez klime med vročinskimi valovi ne predstavlja več. Študija v reviji ScienceDirect napoveduje, da se bo delež gospodinjstev s klimatskimi napravami v 16 evropskih državah do leta 2050 povzpel s 35 % na 55 %, kar pomeni 1,6-kratno povečanje. Po nekaterih ocenah se bo število stanovanj s klimo lahko celo podvojilo, kar ima resne posledice za energetski sistem, okolje in dostopnost hlajenja.
A hkrati s tem klimatske naprave ustvarjajo velike konične obremenitve, zlasti v popoldanskih urah, ko je raba najintenzivnejša. Zato se postavlja vprašanje: kako bodo slovenska distribucijska omrežja prenesla vse večjo rast povpraševanja po hlajenju?
Neodvisni energetski svetovalec mreže ENSVET Matjaž Eržen pojasnjuje, da so glede na lanske obrazložitve Agencije za energijo, ki v Sloveniji regulira delovanje elektroenergetskega sistema, največje konične obremenitve omrežij trenutno še vedno zabeležene pozimi. "To pomeni, da je v splošnem elektro omrežje pozimi bolj obremenjeno kot poleti. Kar pa še ne pomeni, da to velja za vse dele omrežja. Verjamem, da obstajajo območja, kjer se najvišji kratkotrajni odjem, torej moč, pojavlja prav poleti, ko delujejo klimatske naprave," meni.
Kakšni so stroški hlajenja?
Rast uporabe klimatskih naprav pa se občutno pozna tudi na položnicah za elektriko. Pred dnevi nas je v uredništvo poklical zaskrbljeni bralec, ki je povedal, da se mu je račun za elektriko, odkar se doma hladi s klimatsko napravo, skoraj podvojil. "Lani, ko klime še nisem imel, sem poleti v manjšem stanovanju plačeval približno 38 evrov. Zdaj pa gre račun tudi krepko čez 70 evrov! Ko sem vprašal pri odjemalcu električne energije, kako to, so mi povedali, da je klimatska naprava precej požrešna," je pripomnil.
Energetski svetovalec pojasnjuje, da se stroški razlikujejo glede na navade uporabnikov in trajanje uporabe. "Nekateri so s hlajenjem komaj začeli, drugi jo morda uporabljajo že od aprila. Na splošno pa za večino gospodinjstev do konca maja letos še ni bilo večjih potreb po hlajenju, zato ocenjujem, da se stroški uporabe klimatskih naprav na doslej izdanih računih še niso bistveno poznali," dodaja.
Vendar dejstvo ostaja: hlajenje prostorov vpliva na mesečne stroške elektrike. Koliko natančno? Porabo električne energije klimatske naprave lahko ocenimo s preprosto formulo: moč naprave (v kW) × število ur delovanja. Če denimo uporabljamo napravo z močjo 3 kW osem ur na dan, kar je z vidika učinkovitosti še smiselna dnevna doza, znaša dnevna poraba 24 kWh elektrike. Ob povprečni ceni električne energije za gospodinjstva v Sloveniji, ki je v prvem četrtletju 2025 po podatkih SURS znašala 0,166 evra/kWh, to pomeni približno 3,98 evra dnevno. Čeprav je bila cena elektrike v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nižja za 12 odstotkov, se skupni mesečni strošek hlajenja lahko hitro poveča. Še posebej, če naprava deluje pogosto, na prenizkih nastavitvah ali v slabo izoliranih prostorih.
Nepremičnine s klimami se boljše oddajajo
Pri prodaji nepremičnin klimatska naprava ni (več) odločilni dejavnik. Aljaž Berginc, nepremičninski posrednik pri 24nep, pojasnjuje, da njen obstoj ali odsotnost običajno ne vplivata bistveno na končno odločitev kupca ali prodajno ceno. Drugače pa je pri najemu. "Tu in tam se najde najemnik, ki zaradi manjkajoče klimatske naprave, zlasti pri manjših stanovanjih, stanovanje preprosto preskoči in poišče drugo možnost," opaža Berginc.
In kako je za hlajenje poskrbljeno v novogradnjah. Toplotne črpalke z možnostjo hlajenja in ogrevanja danes predstavljajo osnovni standard pri novogradnjah. "Dvomim, da bi kakšen gradbinec še tvegal z vgradnjo česarkoli drugega. V starejših stavbah pa toplotne črpalke ostajajo izjema. Hlajenje tam še vedno večinoma zagotavljajo klimatske naprave," dodaja.
Okna odpiramo zgolj ponoči in zgodaj zjutraj
Zato ni odveč razmislek o dolgoročni energetski strategiji v gospodinjstvu - na primer, kako zmanjšati potrebo po hlajenju in ali bi bilo smiselno ta odjem podpreti z lastno proizvodnjo električne energije. Energetski svetovalec Matjaž Eržen poudarja, da se poletna proizvodnja sončnih elektrarn zelo dobro ujema s poletno porabo klimatskih naprav, saj oboje doseže vrh prav v najbolj sončnih in vročih dneh. Klimatska naprava je zato eden najbolj "naravnih" porabnikov sončne elektrike. "Če je sistem ustrezno zasnovan, lahko hlajenje poteka prav takrat, ko je sončne energije največ. Čeprav klimatske naprave redko predstavljajo glavni razlog za investicijo v sončno elektrarno, kot to velja na primer za toplotne črpalke ali električne avtomobile, lahko pomembno prispevajo k smiselnosti naložbe. Še posebej pri manjših, t. i. balkonskih elektrarnah, kjer se raba in proizvodnja elektrike časovno zelo dobro pokrivata," pojasnjuje.
Eržena smo povprašali tudi o alternativnih ali dopolnilnih rešitvah za hlajenje, saj klimatske naprave marsikomu ne ustrezajo. Nekatere moti hrup, druge skrbi vpliv na zdravje. Pojasnjuje, da poleg klasičnih klim obstaja vrsta ukrepov, s katerimi lahko bistveno zmanjšamo potrebo po hlajenju. Ključni so predvsem tisti, ki preprečujejo vstop toplote v prostor, torej odprava vzrokov, zaradi katerih sploh nastane potreba po hlajenju.
"V teh vročih dneh največ toplote v bivalne prostore prodira od zunaj, predvsem skozi nezaščitena okna," poudarja Eržen. Po njegovem mnenju lahko največ storimo z učinkovitim senčenjem, in sicer zunanjim, ne notranjim: "Če sonce že doseže steklo in vstopi v prostor, smo že izgubili bitko. Zunanja senčila, kot so rolete, žaluzije ali nadstreški, so zato ključna za preprečevanje pregrevanja."
Pomemben ukrep je tudi omejevanje notranjih virov toplote, nadaljuje Eržen. "Kuhanje, pečenje in uporaba gospodinjskih aparatov v najbolj vročem delu dneva prispevajo k dodatni toplotni obremenitvi. Z nekaj prilagoditvami, denimo kuhanjem lažjih obrokov ali uporabo naprav z nižjo toplotno oddajo, lahko bistveno zmanjšamo potrebo po hlajenju. Tretji pristop je strateško prezračevanje. Podnevi, ko so temperature najvišje, naj bodo okna zaprta in prostori zasenčeni. Ponoči in zgodaj zjutraj, ko se zrak ohladi, pa naj bodo okna široko odprta, tako naravno ohladimo prostore brez mehanskega hlajenja. Učinkovitost tega pristopa se še poveča, če imamo dobro toplotno izolirano stavbo," še sklene.