(ANALIZA) Od velike zmage do Karigadorja: Kaj je zaznamovalo tri leta Golobove vlade?

Hvaležen in ponižen sem, da bom Slovenijo lahko popeljal v boljšo prihodnost, kakršno si državljani zaslužijo. Tako je pred temi leti govoril Robert Golob, ko je ob podpori 55 poslancev državnega zbora po rekordni volilni zmagi Gibanja Svoboda prvič v karieri postal predsednik vlade. Pred dnevi je s ponosom zatrdil, da je njegova vlada postavila zdrave temelje, na katerih lahko Slovenija gradi boljšo prihodnost. Ob tretji obletnici levosredinske koalicije treh strank, ko že poteka kampanja pred novimi volitvami, analiziramo ključne poudarke dosedanjega mandata.

Spremembe v vrhovih koalicijskih strank

Od treh koalicijskih strank je po treh letih vladanja le Robert Golob ostal na čelu Gibanja Svoboda, medtem ko sta preostali vladni stranki v vmesnem času zamenjali vodstveni strukturi. Potem ko sta Tanja Fajon (SD) in Luka Mesec (Levica) z Golobom vodila koalicijska pogajanja za vstop v levosredinsko vlado, sta se oba že poslovila s položajev, a ostala podpredsednika vlade. Zunanjo ministrico Tanjo Fajon je odnesla afera Litijska, pred dobrim letom dni jo je zamenjal gospodarski minister Matjaž Han. Socialni demokrati so naredili konkreten kadrovski rez, vodstvene položaje so večinoma zasedli kadri, ki sodijo v levo krilo stranke (Luka Goršek, Matjaž Nemec, Andreja Katič, Jernej Štromajer …), kar je največje zagotovilo, da stranka v novem mandatu ne bo šla v vlado s SDS. Levico je septembra 2023 prevzela kulturna ministrica Asta Vrečko, pod njenim vodstvom se stranka v anketah javnega mnenja giblje na robu izpada iz parlamenta. Letos čakajo Levico nove notranje volitve in poskus združevanja z zeleno stranko Vesna. Volilni kongres bodo opravili tudi v Svobodi.

Vzpostavitev centrov moči

Tako kot vsaka vlada je tudi Golobova vzpostavila svoje centre moči. Kadrovsko politiko v državnih podjetjih v tem mandatu v največji meri vodi Svoboda kot največja stranka, ki črpa kadre predvsem iz energetskih vrst. Med najmočnejše posameznike v tem mandatu sodijo predsednik uprave SDH Žiga Debeljak, svetovalec uprave krovnega upravljavca kapitalskih naložb države Damir Črnčec, ki se je z ministrstva za obrambo v nenavadnih okoliščinah preselil v SDH, predsednik uprave SID banke Borut Jamnik in nekdanji član uprave NLB Matej Narat, ki je bil pred leti pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen v zadevi Dimic. Povečano politično moč v mandatu Golobove vlade gre pripisati tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki je velik podpornik Svobode, v ministrski zasedbi pa najvišje kotira finančni minister Klemen Boštjančič, ki se ga omenja kot favorita za prevzem Svobode, če se Golobu zalomi. Nekdanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović je prav tako dobro zapisana v Golobovi vladi. Pred letom dni je postala finančna direktorica Gen energije.

Številne zamenjave funkcionarjev

Iz Golobove 20-članske ministrske zasedbe je odšlo že devet ministrov, osem jih je bilo iz kvote Svobode. Po vrsti so se poslovili Tatjana Bobnar, Danijel Bešič Loredan, Uroš Brežan, Sanja Ajanović Hovnik, Irena Šinko, Dominika Švarc Pipan, Marjan Šarec, Darjo Felda in Emilija Stojmenova Duh. Če je bila ministrska ekipa na začetku mandata spolno uravnotežena, vlado zdaj sestavlja 13 ministrov in 7 ministric. Ministre, ki so se poslovili s položajev, so večinoma nadomestili strankarski ljudje, ki so lojalni predsedniku vlade. Golob je nekatere ministre pobral kar iz poslanske skupine Svoboda. Poleg tega so na različnih ministrstvih v času mandata zabeležili številne odhode državnih sekretarjev, predsednik vlade je prav tako močno reorganiziral svoj kabinet in se obdal z razmeroma šibkimi svetovalci, ki mu večinoma prikimavajo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da morajo svetovalci predsedniku vlade povedati tudi neprijetno resnico.

KPK preiskuje Goloba

Komisija za preprečevanje korupcije vodi dva ločena postopka proti predsedniku vlade, ki je pred volitvami dejal, da bo odstopil, če bo ugotovljeno, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Odločitev KPK bi utegnila biti eksplozivna za Goloba, ki vztraja, da ni storil nič protizakonitega. Komisija v prvem procesu proti premierju ugotavlja, ali je Golob nedovoljeno pritiskal na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki mu očita poskuse politizacije policije. Postopek v tej zadevi poteka tudi pred specializiranim državnim tožilstvom, ki bi lahko zahtevalo uvedbo sodne preiskave. KPK je ravno v tem tednu odprla drugo preiskavo proti Golobu. Gre za zadevo Karigador. Premier je pred dvema letoma brezplačno letoval na hrvaški obali v vili poslovneža Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala na različne položaje. Če se bo izkazalo, da je premier na vladi podprl imenovanje Subotiča v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana (te informacije v Golobovem kabinetu namreč ne razkrivajo, molči pa tudi premier), bi KPK pri dejanju predsednika vlade lahko ugotovila nasprotje interesov.

Razburljiva komisarska zgodba

Dva meseca pred lanskimi evropskimi volitvami, na katerih je močno slavila SDS, je Golob kot slovenskega kandidata za evropskega komisarja na festivalu Svobode brez posvetovanja znotraj koalicije pompozno najavil nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. To je bil račun brez krčmarja. Imenovanju Vesela se je po volitvah postavila po robu predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Golobov izbranec zaradi nikakršnih političnih izkušenj in pomanjkanja žensk v komisiji namreč ni bil sprejemljiv kandidat. Bruselj je Slovenijo pred očmi vse Evrope dobesedno prisilil k zamenjavi kandidata. Vesel je po dogovoru z vrhom vlade odstopil od kandidature, namesto njega je v igro vskočila Marta Kos, nekdanja podpredsednica Svobode, ki je stranko leta 2022 razočarano zapustila. Zamere med nekdanjima strankarskima kolegoma so bile pozabljene. Slovenska kandidatka, ki si je z novo službo zagotovila zlato padalo, se je temeljito pripravila na zaslišanje v Evropskem parlamentu in prevzela resor širitve. Desnica je z vsemi topovi rušila kandidaturo Marte Kos, a se je pri tem osmešila.

Zamenjave generalnih sekretarjev v Svobodi

V dobrih treh letih so v Svobodi na položaju generalnega sekretarja Svobode zamenjali pet posameznikov. Generalni sekretarji so v slovenski politiki predvsem nekoč, a tudi v tem mandatu veljali za simbol moči in vpliva. Praksa je pokazala, da so nekateri izkoriščali politično moč in v različnih političnih operacijah presegali svoja pooblastila. V Svobodi zamenjajo vodilnega operativca v povprečju na skoraj vsakih sedem mesecev. Med vsemi strankami je ta funkcija najbolj na prepihu ravno pri Golobovih. Ob ustanovitvi stranke je generalni sekretar postal sedanji minister za zamejce Matej Arčon, še v istem letu ga je zamenjala poslanka Tamara Kozlovič. Na funkciji je vzdržala pol leta, ko jo je nasledila nekdanja novinarka Vesna Vuković. Po dobrem letu je odstopila s položaja, začasno jo je nadomestil Rok Marolt, a je tudi on po nekaj mesecih zapustil položaj. Generalni sekretar je znova postal Arčon, ki ga je v tem mesecu zamenjal Matej Grah, ki mu je lani zmanjkalo okoli 1500 glasov za preboj v Bruselj. V zadnjih mesecih se je kalil v Golobovem kabinetu.

Sprejeti plačna in zdravstvena reforma

Golob je po zmagi na volitvah napovedal sprejem kopice reform. Doslej sta bili sprejeti plačna in zdravstvena reforma, pokojninska je usklajena s socialnimi partnerji in pripravljena na zakonodajni postopek, v teku sta še stanovanjska in šolska reforma. Na področju zdravstva je koalicija doslej obravnavala 35 zakonov in jih 20 sprejela. Najpomembnejši je zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je razmejil delo zdravnikov v javni mreži in pri zasebnikih, k čemur se je vlada zavezala v koalicijskem sporazumu. Zaradi tega ukrepa se je vlada zamerila dolgi vrsti zdravnikov, ki menijo, da so postali razredni sovražniki oblasti. Plačna reforma prinaša postopno zviševanje plač v javnem sektorju, kjer nihče več ne prejema nižje plače od minimalne. Plače se bodo v naslednjem mandatu najbolj povišale političnim funkcionarjem. Na področju stanovanjske politike je vlada zagnala največji investicijski cikel v zgodovini države. Za izgradnjo javnih najemnih stanovanj bo Slovenija v 10 letih namenila rekordnih 10 milijard evrov.

Neželena reforma

Blaženje energetske draginje, ki je posledica nestabilnih razmer na trgih, je od začetka mandata v ospredju vladnih prizadevanj. A največji izziv glede tega je za vlado prišel z druge strani in je povezan z zelenim prehodom, ki ga sicer sama promovira. Vedno več toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in polnilnic v gospodinjstvih pomeni tudi vedno večjo obremenitev elektroenergetskega omrežja. Agencija za energijo je zaradi novih okoliščin pripravila reformo obračuna omrežnine, katere namen je večja fleksibilnost odjemalcev elektrike, da bi ti porabo povečali v času, ko je omrežje manj obremenjeno. Vlada je sprva reformo podpirala, kasneje pa agencijo pozivala, da jo preloži na čas po volitvah. Agencija se je kljub temu oktobra lani odločila za uvedbo reforme, ki je v času višje sezone prinesla višje zneske na položnicah. Težava za vlado izhaja iz dejstva, da v tem primeru vzrokov za podražitve ni mogoče pripisati zunanjim okoliščinam, v percepciji volivcev pa je za spremembe v prvi vrsti kriva politika in ne neodvisen regulatorni organ. Čeprav bi na letni ravni reforma večini gospodinjstev prinesla nižje zneske omrežnine, vlada ni želela tvegati. Tako je med drugim učinke reforme v višji sezoni nevtralizirala z interventnim zakonom in po odstopu dveh članov sveta agencije vanj imenovala nove ljudi in zahtevala popravek reforme, ki se pripravlja.

Kontroverzna davčna politika

Opozicija rohni, da Golobova vlada neprestano dviguje davke in ne poskrbi za razbremenitev plač. Vlada je v tem mandatu po prstih med drugim udarila samostojne podjetnike, čez mesec dni bo država začela pobirati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Potem ko je vlada ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga spremenila v obvezni prispevek, še vedno ni uresničila obljube, da bo prispevek socialno pravičen na način, da bo premožnejši sloj družbe plačeval več kot ostali. Očitno je pokopana tudi napovedana davčna reforma. Že v prvem letu mandata je grešni kozel v zvezi z davčno reformo postal državni sekretar Tilen Božič, ki ga je premier okrivil, da ni znal komunicirati reforme, zaradi česar je odstopil s funkcije. Vlada je obljubljala pravičen nepremičninski davek, a so že površno pripravljena izhodišča za spremembo zakonodaje naletela na velik odpor v družbi. Medtem ima vlada vse več nasprotnikov v gospodarskih vrstah, kjer oblastnike opozarjajo, naj prenehajo dodatno obremenjevati gospodarstvo. Z nedavno izjavo, da naj podjetniki svoje poslovanje optimizirajo v tujini, če jim doma ni všeč, je Golob še izdatno razkuril gospodarstvenike. Vlada je imela več posluha za gospodarstvo po hudi ujmi pred dvema letoma, ko je sprejela vrsto ukrepov za ohranitev delovnih mest in zagon poslovanja po naravni katastrofi.

Največje afere vlade

Golobova vlada se ni uspela izogniti nekaterim aferam, ki so imele v javnosti povečan odmev. Zaradi netransparentnega razdeljevanja sredstev na razpisu ministrstva za javno upravo se je morala posloviti ministrica Sanja Ajanović Hovnik, ki so ji očitali tudi drago službeno potovanje v New Yorku s sodelavkami. Afera Litijska je odnesla ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan in celotno vodstvo SD, medtem ko so vodilni akterji ministrstva za finance, ki so odobrili sporen nakup razvaline v Štepanjskem naselju, ostali nepoškodovani. Lani je zaradi afere s prenosnimi računalniki in nedovoljeni vožnji z modrimi lučmi po avstrijski avtocesti odšla ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. V tem letu je odjeknila afera Spirit. Zaradi spornih razpisov za prestrukturiranje premogovniških regij je odstopil direktor agencije Rok Capl, v ozadju so se pri sumih nepravilnosti pojavljali nekateri akterji blizu omrežja SD. Ministrstvo za gospodarstvo je razpis razveljavilo. Zadnja afera je povezana z Golobovim brezplačnim dopustovanjem v Karigadorju.

Poplava referendumov

Opozicija je v prvem letu Golobove vlade izsilila tri zakonodajne referendume, ki so jih koalicijske stranke razmeroma gladko dobile in se utrdile na oblasti. V sklopu lanskih evropskih volitev sta Svoboda in Levica predlagali štiri posvetovalne referendume predvsem z namenom dviga volilne udeležbe. Koalicija je dobila vse štiri referendume, a se zatika pri uveljavitvi volje ljudi. Spremembo volilne zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu blokira opozicija, zakon o prostovoljnem končanju življenja je brez možnosti evtanazije že v parlamentu, v zakonodajni postopek prihaja predlog za ureditev konoplje v medicinske namene, ne pa še za osebno rabo. Zadnji referendum o dodatkih k pokojnini za vrhunske umetnike je zahtevala SDS, desnica pa ga je ob podpori več kot 400 tisoč volivcev v začetku tega meseca prepričljivo dobila. Dve stranki koalicije sta glasovanje bojkotirali. Jeseni gre pričakovati nove referendume. V političnih krogih se omenja predvsem možnost, da bi se volivci istočasno izrekali o pokojninski reformi, zakonu o medijih in zakonu o prostovoljnem končanju življenja, kar bi koalicijo spravilo pod dodaten pritisk tik pred volitvami.

Propadli referendum

Novembra lani bi morali volivci odločati na posvetovalnem referendumu o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, pri čemer bi se v resnici izrekali o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, največjem energetskem projektu v zgodovini države. Čeprav so se sprva v začetku leta z izvedbo referenduma strinjale vse parlamentarne stranke, tudi Levica, ki mu je kasneje nasprotovala, pa je šlo za izsiljeno odločitev. Šlo je namreč za koalicijski odgovor na potezo SDS, ki je januarja sama vložila pobudo za referendum, ki bi tako na neki način postal referendum o vladni energetski politiki. Čeprav je jedrska energija v Sloveniji doslej uživala podporo javnosti, pa se je tudi zaradi neprimerno oblikovanega referendumskega vprašanja in številnih nedorečenosti glede projekta javno mnenje ob aktivaciji civilnodružbenih organizacij, ki nasprotujejo jedrski energiji, začelo počasi, a vztrajno spreminjati. Poslanci državnega zbora so naposled z odlokom preklicali izvedbo referenduma, s katerim bi lahko na koncu ogrozili prihodnost jedrske energije v Sloveniji. Ne glede na propadli referendum se aktivnosti v zvezi z JEK2 nadaljujejo, pri čemer bo dokončna odločitev o gradnji sprejeta najkasneje leta 2028.

Neizprosen parlamentarni boj

Parlamentarni boj med koalicijo in opozicijo poteka na visokih obratih od prvega dne sedanjega sklica državnega zbora. Desna opozicija poskuša z različnimi orodji zamajati levoliberalno koalicijo, ki na krilih udobne večine v parlamentu brani svoje položaje. Opozicija pritiska z vloženimi interpelacijami proti celotni vladi in posameznim ministrom. Državni svet, kjer imata tako SDS kot NSi zagotovljen določen vpliv, vlaga vete na številne zakone. Evropska ljudska stranka preverja stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. Opozicija je v tem mandatu vložila enajst interpelacij, od tega jih je bilo osem izvedenih, saj so trije ministri odstopili še pred zagovorom v parlamentu. Koalicija je na interpelacijah največjo podporo namenila Tatjani Bobnar (52 glasov), najmanjšo pa notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju (35 glasov). Poklukarja čaka nova interpelacija, v parlamentu pa se bo branila tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. 

Napeti odnosi med predsednikoma

Čeprav oba prihajata iz liberalnega političnega miljeja, so odnosi med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar neprestano napeti. Akterja si pogosto skočita v lase predvsem zaradi svojega bojevitega značaja, po oceni poznavalcev pa spori v določeni meri škodujejo tudi interesom države. Nataša Pirc Musar je na predsedniških volitvah 2022 v drugem krogu prejela podporo Svobode, potem ko je iz igre izpadel Milan Brglez, sicer član SD, ki so ga po odstopu Marte Kos od kandidature za naslednico Boruta Pahorja podprli tudi Golobovi. Napetosti med predsednikoma trajajo vse od zaposlitve Tatjane Bobnar v uradu predsednice. Zanjo premier pravi, da je njegova največja nasprotnica. Spor med Robertom Golobom in Natašo Pirc Musar je dosegel vrhunec marca letos, ko je premier izjavil, da predsednica ne zmore opravljati svoje naloge, ona pa mu je odvrnila, da jo je razočaral po človeški plati. Prav tako mu je navrgla, da ne spoštuje in ne razume delitve oblasti ter delovanja neodvisnih institucij. Nesoglasja med vodilnima politikoma izhajajo tudi iz osebnih zamer v njunem odnosu.

Zapleti pri imenovanjih

Razpoke v odnosu med obema predsednikoma se kažejo tudi v zastoju pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije. Koalicija je doslej zavrnila vse štiri predloge za novega vodjo centralne banke. V državnem zboru je novembra lani na tajnem glasovanju pogorel nekdanji premier Anton Rop, čeprav naj bi imel v začetni fazi pogovorov načelno podporo Goloba. Koalicija, predvsem pa Svoboda, predsednici več mesecev zapored vsiljuje svojo favoritinjo Sašo Jazbec, ki pa je predsednica noče predlagati zaradi domnevnega konflikta interesov. Peti predsedničin adut za guvernerja je Simon Savšek, s katerim bo koalicija v torek opravila razgovor. Zapleta se tudi pri imenovanju varuha človekovih pravic. Jeziček na tehtnici za imenovanje Dijane Možina so glasovi NSi, ki je kandidatko pred dvema letoma že podprla kot namestnico varuha, sedaj pa je stranka obrnila ploščo. Kmalu bo v parlamentu glasovanje o dveh ustavnih sodnikih. Koalicija se je neformalno že odločila, da podpira vrhovna sodnika Primoža Gorkiča in Nino Betetto, s čimer predsednica neuradno nima težav, toda najprej bo opravila pogovore z vsemi 13 prijavljenimi kandidati, šele nato s parlamentarnimi strankami.

Rekordni obrambni izdatki

Politiki iz strank aktualne vladne koalicije so ob koncu mandata tretje vlade Janeza Janše izrecno nasprotovali načrtovanim nakupom vojaške opreme. Tri leta kasneje so del koalicije, ki načrtuje rekordne obrambne izdatke. Vlada je ta teden brez glasov Levice potrdila novo resolucijo o dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na višino dveh odstotkov BDP že letos, do leta 2030 pa se bodo ti zvišali na tri odstotke BDP. Nova resolucija je tudi posledica zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in vse močnejših pritiskov Nata in Evropske komisije na države članice, ki jih pozivata, da namenijo več denarja za obrambo. V tem mandatu je vlada med drugim že kupila dodatno transportno vojaško letalo za 45,4 milijona evrov, šest helikopterjev za 188,3 milijona evrov, raketni sistem Iris-T za okoli 200 milijonov evrov ter puške in pištole za 35 milijonov evrov. Pred koncem mandata bo sledil še največji nakup – gre za nabavo 106 oklepnih vozil Patria, ki bodo predvidoma stala 700 milijonov evrov. V skladu z novo resolucijo bo Slovenija samo letos za obrambo namenila 1,4 milijarde evrov.

Vprašljiva medijska zakonodaja

Prenova medijske zakonodaje po 20 letih velja za osrednji projekt ministrstva za kulturo, a se je v zakonodajnem postopku že večkrat zataknilo. Zakon o medijih je vlada potrdila na dopisni seji prav na zadnji dan minulega leta, kar je sprožilo mešane odzive, nato so ga zamaknili na matičnem odboru v parlamentu, potem pa ga je koalicija umaknila še z redne seje državnega zbora. Predlagatelji so pojasnili, da potrebujejo dodaten čas za razmislek. Trenutno nihče ne zna povedati, kdaj bodo poslanci opravili tretje branje zakona, ki ga spremljajo številne kritike tako iz akademskih kot iz novinarskih vrst. Obenem se pojavljajo pomisleki, da bi vlada utegnila celoten zakon pred volitvami iz strahu pred razpisom referenduma pospraviti v predal, kar pa v Svobodi zanikajo. V ospredju je tudi zakon o RTV Slovenija. Prvo novelo so volivci potrdili na referendumu 2022, sedaj pa so v postopku že novi popravki zakona, ki med drugim spreminjajo financiranje javnega zavoda na način, da bo obvezni prispevek usklajen z inflacijo. Predsednik Sveta RTVS Goran Forbici meni, da novela zakona zagotavlja politiki vstop skozi glavna vrata javnega servisa.

Odhodi koalicijskih poslancev

Koalicija treh strank je na začetku mandata uživala podporo 53 poslancev državnega zbora, v treh letih mandata so trije izstopili iz koalicijskega vlaka. Najprej je Svoboda obračunala z neposlušno poslanko Mojco Šetinc Pašek, ki je bila na podlagi enostranskega sklepa o izključitvi izgnana iz največje vladne stranke. Potem ko so jo izključili iz vseh delovnih teles državnega zbora, je postala samostojna poslanka. Čeprav je v Svobodi kar nekaj nezadovoljnih poslancev, se je po Mojci Šetinc Pašek za odhod doslej odločil le Tine Novak, ki je prestopil med Demokrate pod vodstvom Anžeta Logarja. Prav tako je postal član njegove nepovezane poslanske skupine. Najstarejši poslanec Miroslav Gregorič je ostal na položaju navkljub temu, da je v času poslanskega mandata več kot dve leti opravljal naloge prokurista v zasebnem podjetju, kar velja za nasprotje interesov. Osip je doživela poslanska skupina Levica, ki se je zaradi nesoglasij odkrižala Mihe Kordiša. Eden najbolj gorečih poslancev državnega zbora napoveduje ustanovitev nove socialistične stranke, s katero se bo podal na prihodnje volitve.

Čustveno priznanje Palestine

Mineva leto dni od slovenskega priznanja Palestine kot samostojne države. To je bil čustven dogodek v državnem zboru, saj so nekateri poslanci dobili solzne oči ob dvigu palestinske zastave pred parlamentom, medtem ko je opozicija uporabila vrsto mehanizmov – vključno z dvema zahtevama za posvetovalni referendum –, da bi preprečila namero vladajočih. Ko gre za morijo v Gazi, je slovenska politika močno polarizirana. Medtem ko v koalicijskih vrstah govorijo o izraelskem izvajanju genocida, ga v SDS zanikajo. Mandat Golobove vlade zaznamuje tudi slovensko predsedovanje Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov. Septembra lani je Slovenija organizirala odprto zasedanje na temo voditeljstva za mir, s čimer si je prislužila pohvale generalnega sekretarja ZN Antonia Gutteresa. Slovenijo v vlogi nestalne članice OZN enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu čaka še v zadnjem mesecu tega leta.

Vpliv Tine Gaber

Pred volitvami nihče ni povezoval spletne vplivnice in nekdanje registrirane lobistke Tine Gaber z Robertom Golobom. Premier je novo, 20 let mlajšo partnerko javnosti predstavil ob koncu prvega leta mandata na proslavi v Cankarjevem domu. Kmalu so se začele pojavljati govorice o vse večjem vplivu premierjeve partnerke na politične odločitve in sestavo Golobovega kabineta, kjer so zaposlitev dobile nekatere njene znanke. Tina Gaber večkrat obišče premierjev kabinet, kjer je denimo postala članica delovne skupine za pravice živali. Odhod ministrov Uroša Brežana (odstrel medvedov) in Irene Šinke (odstrel nutrij) dobro obveščeni viri povezujejo tudi z vplivom premierjeve partnerke, ki svoje podcaste snema v prostorih Gibanja Svoboda, pri čemer ni znano, kdo jih plačuje. V zaodrju so se pojavile informacije, da naj bi Tino Gaber plačeval Gen-I, a v podjetju to zanikajo, medtem ko v Svobodi ne odgovarjajo na vprašanja, ali financirajo premierjevo partnerko. Ker je Tina Gaber zaprisežena veganka, nekateri v koaliciji menijo, da utegne biti ravno to razlog, da so pogostitve na vrhovih koalicije skoraj brezmesne. Tina Gaber je nedavno razburila javnost z napotki upokojencem. Stroka je zgrožena nad nasvetom, naj starejši nehajo jemati zdravila in raje spremenijo način življenja.