Vanessa Čokl
Osrednja počastitev dneva državnosti bo kot vsako leto na predvečer praznika, 24. junija 15 minut čez 21. uro, na že tradicionalnem prostoru, ljubljanskem Kongresnem trgu - z neposrednim prenosom na 1. programu Televizije Slovenija, 1. programu Radia Slovenija in na spletnem portalu RTVS, predtem se bo na slavnostni seji sestal državni zbor. Slavnostna govorka na državni proslavi bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Predsedničinemu govoru bo sledil umetniški program pod naslovom Prihodnost. Koordinacijski odbor za državne proslave, ki ga vodi Petra Škofic, je za proslavo letos zadolžil izkušeno Primorko, scenaristko in režiserko Katjo Pegan. Scenograf je Marco Juratovec, avtorja kratkih filmov Matej Sukič in Dean Grgurica, oblikovalec videa Den Baruca, glasbeni vodja Patrik Greblo, koreograf Miha Krušič, kostumograf Andrej Vrhovnik, oblikovalec svetlobe Gregor Smrdelj, ton bo v rokah Danila Ženka.
Koliko časa nam je še ostalo?
Katja Pegan si je za letošnjo počastitev dneva državnosti za izhodišče postavila vprašanje, kdo je naša prihodnost. Zanimala so jo razmišljanja o državi in njenih prebivalcih. O sobivanju ljudi in narave. O nujnem dialogu in povezanosti med generacijami. Vse to bodo skozi kratke filme naslavljali učenci treh slovenskih osnovnih šol: iz Dobrovega v Brdih, Črnomlja v Beli krajini in z ljubljanskih Prul. Skupaj s prepoznavnimi izvajalci slovenske rock glasbe, skupinama Avtomobili in Tabu ter pevko Tinkaro Kovač, mladi skozi petje in ples povezujejo prejšnje generacije s prihajajočimi v svet, ki so ga slovenski pesniki (Niko Grafenauer, Ciril Zlobec, Tone Pavček in Marko Matičetov), katerih poezijo interpretirajo dramski igralci Igor Samobor, Matej Puc in Mak Tepšić, opisali kot osebno in vendarle tudi našo skupno izkušnjo. Mimogrede, Ciril Zlobec bi letos imel 100 let.
"Čeprav nad nami lebdi pogumno vprašanje: Koliko časa nam je še ostalo?, ki v pesmi Klemna Slakonje postane naše skupno, družbeno vprašanje, je optimizem, ki naj preveva to počastitev, tisti odgovor, ki nas zavezuje k narodotvorni drži in družbenemu pogumu," torkov večer napovedujejo ustvarjalci. Sledil bo svojevrstni odgovor na to vprašanje med mladimi popularne glasbene skupine Kokosy, ki bo v pozitivnem duhu zaokrožila umetniški del proslave.
V glasbenem programu sodelujejo Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Gašperjem Salobirjem, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija (zborovodja Alenka Podpečan) in Otroški pevski zbor RTV Slovenija (zborovodja Martina Burger), Sandra Feketija, Katja Sever Kržič, Žiga Jan Krese in DJ Brlee. Na državni proslavi bodo seveda tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester in Garda Slovenske vojske. Predvideni stroški osrednjega praznovanja 34. rojstnega dneva Republike Slovenije: 240 tisoč evrov.
Že v ponedeljek zvečer bo predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) novomeški škof Andrej Saje z ostalimi slovenskimi katoliškimi škofi v ljubljanski stolnici vodil mašo za domovino, udeležbo je napovedala tudi predsednica republike. Maša za domovino je tradicionalna počastitev, prvo je takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar vodil 26. junija 1991, na samem začetku slovenske države. Vse drugo je zgodovina.
Vrh Cerkve SDS-maš ne komentira
Kar nekaj čudenja, tudi ogorčenja pri politični konkurenci, češ da gre za zlorabo vere, pa je sprožil seznam maš za domovino, ki so jih za Slovenijo v dneh okoli junijskega državnega praznika v SDS naročili v župnijah po državi. Najbolj ostro se je - na družbenih mrežah - odzval Anton Tomažič, vidni član NSi, stranke, ki ima krščanstvo tako rekoč v uradnem DNK-ju. "Čista zloraba vere za politiko!" je navrgel na račun SDS.
Tomažič je izzval nekdanjo poslanko SDS Moniko Gregorčič. Na X se mu je zahvalila za "pomoč pri promociji molitev za domovino", ki da so potrebne bolj kot kadarkoli prej "zato, da vrednot osamosvojitve ne bi preglasili tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija". Verjame, da Tomažič ni eden od njih ...
Seveda lahko mašo naroči kdorkoli. Vendar najbrž je razlika, če je naročnik, četudi morda posredni, politična stranka. Zato smo Slovensko škofovsko konferenco vprašali, ali ima vodstvo Katoliške cerkve pri nas kakšen komentar, morda tudi navodilo za teren. Tiskovni predstavnik Gabriel Kavčič je za Večer odgovoril, da SŠK nima pregleda nad tem, kdo daruje za svete maše, kateri duhovnik jih opravlja ali zakaj, niti nima pristojnosti. To je pristojnost vsakega posameznega duhovnika. Če bi lokalni škof presodil, da kakšno bogoslužje ni primerno, se lahko temu primerno odzove. "Vsekakor pa je prav, da se v skladu z versko svobodo omogoči darovanje svetih maš po želji vernikov," pravi Kavčič.
