STA, M.R.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗DNK, ki se je ohranil v hermetično zaprtih rovih, je star med 3000 in 700.000 let ter ponuja redko priložnost za vpogled v to, kako se je življenje spreminjalo skozi tisočletja. Poleg DNK dlakavih mamutov so našli tudi genetski material volkov, bizonov, konjev, geparda in stotin rastlinskih vrst.
Tyler Murchie, raziskovalec na Univerzi McMaster v Kanadi in glavni avtor raziskave, je dejal, da velika količina odkritih informacij kaže, da se iztrebke prevečkrat prezre, ko znanstveniki poskušajo dobiti vpogled v daljno preteklost našega planeta.
Znanstveniki so sprva nameravali zgolj preučiti mikrobiom veverice, pri tem pa so naleteli na "resnično presenetljivo biološko raznovrstnost organizmov", je povedal Murchie.
Pojasnil je, da arktične talne veverice večino življenja preživijo v zimskem spanju in so budne le štiri mesece na leto. Takrat si v brlogih naredijo zaloge oreškov, semen, listja, kosti, krzna in vsega, kar lahko najdejo.
Sčasoma je dviganje permafrosta nekatere brloge v Jukonu zaprlo in nastala je povsem ohranjena časovna kapsula.
Znanstveniki so na podlagi odkritega DNK rekonstruirali 18 mitohondrijskih genomov, med drugim tudi za šest dlakavih mamutov, ki so živeli v različnih obdobjih. To so storili s pomočjo računalnikov, ki združujejo fragmente DNK kot delčke sestavljanke, je pojasnil Murchie.
Ameriško biotehnološko podjetje Colossal je sicer že pred leti napovedalo, da namerava oživiti dlakavega mamuta, ki je izumrl pred približno 4000 leti. Murchie, ki ne dela za Colossal, je dejal, da bodo odkriti genetski podatki javno dostopni in bodo tako na voljo tudi temu podjetju.
Ekipa je svoja dognanja objavila v znanstveni reviji Nature Communications.
