Sedeči način življenja mnogim predstavlja vsakdan. Posledice največkrat povezujemo z bolečinami v hrbtu, vratu in s slabo držo. Vendar dolgotrajno sedenje povzroča tudi težavo, o kateri ljudje redkeje govorijo. Gre za stanje, ki ga medicina uradno imenuje glutealna amnezija, v javnosti pa ga ljudje poznajo kot "sindrom mrtve zadnjice", poroča ameriški HuffPost.
Do tega pojava pride, ko glutealne mišice oslabijo in se prenehajo pravilno aktivirati. Fizioterapevtka Arlen Ray pojasnjuje, da stanje najpogosteje prizadene ljudi, ki veliko sedijo. Gluteusi se prenehajo aktivirati, medtem ko se upogibalke kolka in mišice zadnje lože močno zategnejo. Zdravnica Jennifer O'Connell dodaja, da dolgotrajno sedenje sčasoma poškoduje tudi tetive. Mišica iliopsoas se pri sedenju skrajša, saj ostaja v nenehno zategnjenem položaju, srednja glutealna mišica pa slabi, ker med sedenjem praktično nima nobene funkcije.
Kakšni so opozorilni znaki?
Pisarniško delo sicer ne pomeni avtomatsko, da boste razvili to težavo. Tveganje najbolj ogroža tiste, ki ne krepijo gluteusov in ne raztezajo upogibalk kolka ter zadnje lože. Najpogostejši simptomi sindroma vključujejo bolečino, odrevenelost ali neprijeten občutek v predelu zadnjice. Strokovnjaki opozarjajo tudi na občutek mravljinčenja, ki se širi po nogi navzdol. Bolečina se lahko pojavi na eni ali obeh straneh telesa.
Včasih se težava kaže kot bolečina v hrbtu ali kolku, povzroči pa lahko celo težave s kolenom ali gležnjem. Naši gluteusi namreč skrbijo za ravnotežje, stabilnost in držo. Ljudje s tem problemom pogosto opažajo težave pri hoji po stopnicah, izvajanju izpadnih korakov ali celo pri preprostem vstajanju s stola.
Kako preprečiti in odpraviti težavo?
Strokovnjaki ljudem, ki delajo za mizo, svetujejo uporabo dvižne mize. Priporočajo, da vsake pol ure stojite vsaj pet minut. Če dvižne mize nimate, pomagajo tudi kratki sprehodi po pisarni, odhod po vodo ali nekaj preprostih vaj za raztezanje. Gibanje predstavlja ključ do uspeha, še posebej vaje, ki krepijo glutealne mišice. Fizioterapevti priporočajo izvajanje mostov, izpadnih korakov in počepov. Joga prav tako ponuja odlične položaje, ki pomagajo pri raztezanju zunanjega dela kolka.
Pomembno pa je, da kombinirate vaje za krepitev in raztezanje. Mnogi ob bolečini izvajajo samo raztezanje, kar včasih težavo celo poslabša. Blažjo bolečino lahko poskusite omiliti doma, še posebej, če hitro mine in je ne spremljajo drugi simptomi. Če bolečina traja več dni, obiščite zdravnika, saj lahko podobne simptome povzročijo tudi druge zdravstvene težave. Zdravniško pomoč vsekakor poiščite, če je bolečina izrazito močna, vas moti pri spanju ali močno poslabša kakovost vašega življenja.
