Znati hitro in pravilno ukrepati v krizni situaciji je ključnega pomena. Napačna poteza v kritičnem trenutku prinaša izjemno nevarnost. To zelo dobro ve strokovnjak za preživetje Ollie Law, ki z ženo Hannah potuje po svetu in vodi program za krizno upravljanje. Kot član ekipe za nujne intervencije pomaga podjetjem in organizacijam med naravnimi katastrofami in po njih. V preteklih letih je videl številne nevarne situacije. Pravi, da ljudje med katastrofo pogosto delajo eno ključno napako, ki ima lahko tragične posledice.
Najslabše, kar lahko posameznik stori v nujnem primeru, je predvidevanje ravnanja drugih ljudi. Izkušnje kažejo preprosto dejstvo. Strokovnjak poudarja: "Ljudje ne naredijo tistega, kar od njih pričakujete." Strokovnjaki se urijo za obvladovanje situacij pod hudim pritiskom in znajo ukrepati v izjemno napetih scenarijih, bodisi ob naravnih katastrofah, kibernetskih napadih ali celo vojnih dogodkih. Usposabljanje seveda ne zagotavlja popolne imunosti, pomeni le, da reševalci vedo, kako nadaljevati svoje delo. V zastrašujočih in nevarnih situacijah ljudje pogosto delujejo instinktivno.
Zato strokovnjak priporoča, da se v takšnih trenutkih za sekundo ustavite in temeljito razmislite, preden sprejmete kakršnokoli odločitev. Koncept tako imenovanih plazilskih možganov predstavlja prvo instinktivno reakcijo na grožnjo. Psihološko gledano ta odziv, ki ga poznamo tudi kot faktor panike, pogosto povzroči miselno meglo in neracionalno odločanje. Ko se naučite prepoznati to stanje in ga nadzorovati, vsaka situacija postane zgolj majhna uganka, ki jo morate rešiti, in ne več neobvladljiva kriza.
Izkušnje, ki spremenijo pogled na svet
Njegovo podjetje pomaga univerzam, stadionom, poslovnim kompleksom, bankam, vladnim službam in nakupovalnim središčem pri okrevanju po nujnih primerih. Načrti in sistemi namreč delujejo le, če ljudje v ozadju vedo, kaj morajo storiti, ko gredo stvari narobe. Njegovo delo prinaša neverjetno količino stresa.
Med potresi na Novi Zelandiji v letih 2010 in 2011 je v Christchurchu pomagal podjetjem pri koordinaciji odzivov in selitvi osebja. Niz popotresnih sunkov je trajal več mesecev, vsak nov dogodek pa je sprožil nove reakcije pri ljudeh, ki so bili že izčrpani in travmatizirani. Kmalu po uničujočem cunamiju leta 2011 je odletel v japonski Tōhoku, kjer je pomagal preživelim pri obnovi. Redki posamezniki vidijo uničenje takšnih razsežnosti. Najbolj si je zapomnil tišino. Ko naštejejo skoraj 20.000 umrlih, vse postane zelo mirno. Japonci so med celotno tragedijo ostali neverjetno zbrani in profesionalni.
Minimalizem kot nujnost za preživetje
Danes čuti veliko manj tesnobe, saj ve, kako načrtovati in se pripraviti na najhujše. Z ženo nimata stalnega prebivališča, saj nenehno potujeta in s seboj nosita le eno torbo. Postala sta prava minimalista, ne zaradi estetike, temveč zato, ker sta spoznala, kako malo stvari v resnici potrebujeta. Ta pristop postaja globalni trend.
Strokovnjaki zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih napetosti vse pogosteje priporočajo pripravo kriznega nahrbtnika. Priporočila so se celo premaknila s tradicionalnega načrta za 72 ur na načrtovanje za obdobje do dveh tednov. Včasih se morate namreč premikati zelo hitro. Med nevarnimi dogodki morate biti pripravljeni, da se v kratkem času spakirate in odidete. Imeti torbo, ki jo lahko vzamete s seboj in se z njo hitro premikate, ni le želja, ampak nujnost. Kljub intenzivnemu delu strokovnjak ostaja hvaležen za vse lekcije. Naučil se je uživati v majhnih stvareh, ostati miren in upočasniti čas.
