"Vsekakor je dejstvo, da so (za nedeljski referendum, op. ur.) najbolj odpovedali tisti, ki bi morali biti najbolj glasni in prepričljivi pri animiranju volivcev za sprejem; koalicija, vključno s premierom. Civilna družba zagovornikov je naredila svoje, a nasprotniki so imeli bistveno večjo podporo institucij. Najprej in še zlasti cerkve, potem ekskluzivno podporo zdravniških lobijev in ne nazadnje močno strankarsko podporo desnega bloka.
Sam sem sicer naivno računal, da tokrat nasprotnikom vseeno ne bo uspelo pripeljati na volišča dovolj glasovalcev, a predpostavka je bila napačna. Elegantno so presegli zadostno število. Vseeno pa ni prišlo na volišča preveč nasprotnikov zakona, ampak premalo zagovornikov. Res je sicer, da je bila agitacija umazana, lažniva, zavajajoča. A to pri volivcih ni spreminjalo stališč. Je zgolj motiviralo tiste, ki so sicer zavračali pravico do prostovoljnega končanja življenja, da so odšli na volišče. Hkrati pa je bil nezanemarljiv motiv tudi podelitev rdečega kartona koaliciji, vladi in Golobu.
Po drugi strani pa so se zagovorniki, kolikor in do koder so se, motivirali predvsem sami. Koalicija in vlada očitno nimata več nobenega aktivacijskega potenciala. Medtem ko je bila opcija »proti« s 370.000 glasovi približno tam, kjer sta bili na zadnjih volitvah v DZ opozicijska SDS in NSi skupaj z neparlamentarnimi desnimi strankami, je po drugi strani opcija »za« tokrat dosegla zgolj 322.000 glasov. In to je problem. Na zadnjih volitvah je samo Golobova Svoboda nabrala 410.000 glasov, koalicijski trojček pa 543.000. Velik, a pričakovan primanjkljaj, saj s svojimi nerazumnimi dejanji koalicijski trojček demotivira tisto volilno telo, ki mu je na volitvah leta 2022 »aklimativno« dalo mandat, da uredi državo po Janševi destrukciji."
Vir: Mladina
