Na območju Ptuja in širšega Spodnjega Podravja humanitarne organizacije in socialne službe zaznavajo naraščajoče stiske prebivalcev. Pomoč vse pogosteje iščejo tudi zaposleni, starejši in družine, ki kljub rednim prihodkom ne zmorejo pokriti osnovnih življenjskih stroškov.
Direktorica Centra za socialno delo Spodnje Podravje Valerija Ilešič Toš poudarja, da se število izrednih denarnih pomoči kljub nižji brezposelnosti ne zmanjšuje. Ljudje najpogosteje zaprosijo za pomoč pri plačilu položnic, kurjave, šolskih potrebščin ter hrane in higienskih izdelkov. "To jasno kaže, da je zagotavljanje najosnovnejših življenjskih potreb postalo resen problem," opozarja.
Vse več prošenj za pomoč
Podobno ugotavljajo v Nadškofijski karitas Maribor, kjer beležijo občuten porast prošenj za pomoč. Predsednik Branko Maček poudarja, da so že v prvih mesecih leta prejeli več kot polovico vseh prošenj, ki so jih obravnavali v celotnem minulem letu. "Ne gre več za posamezne primere, temveč za širši pojav, ki kaže na poglabljanje socialne stiske," pravi. Posebno izpostavljeni so starejši z nizkimi pokojninami, ki po plačilu položnic pogosto nimajo dovolj denarja za hrano. Na terenu se soočajo tudi z osamljenostjo starejših in z vse večjo potrebo po psihosocialni pomoči. Kot poudarja Janez Rožman iz Župnijske karitas Ptuj sv. Petra in Pavla, pomoč ne obsega le materialnih dobrin, temveč tudi obiske na domu, druženje in podporo pri vsakdanjih stiskah.
"Tisti, ki so na meji, spremembe občutijo prvi"
Na tiskovni konferenci na Ptuju je Slovenska karitas ob aktualnih podatkih predstavila tudi začetek dobrodelne akcije Pomagajmo preživeti in živeti, ki je namenjena predvsem ljudem z nizkimi prihodki, starejšim in socialno izključenim. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je opozoril, da največji stroški za socialno ogrožene ostajajo najemnine, položnice, kurjava in hrana. "Lani je Karitas samo s hrano pomagala skoraj 19.000 starejšim. V celotni akciji so zbrali 225.000 evrov."
Sicer pa je v vseh akcijah skupaj Karitas lani pomoč nudil 141.854 ljudem, od tega jih je pomoč v obliki hrane prejelo več kot 86.000, razdelili so približno 3800 ton hrane, skupna vrednost programov pomoči pa je presegla 12 milijonov evrov. Med prejemniki pomoči so poleg brezposelnih vse pogosteje tudi zaposleni z nizkimi prihodki in negotovimi oblikami dela. Na vzhodu države, kjer so prihodki v povprečju nižji, je prejemnikov pomoči več kot drugod. "Tisti, ki so na meji, spremembe občutijo prvi," še opozarja Tomažič in dodaja, da že manjši nepredvideni stroški, kot je okvara gospodinjskega aparata, lahko družine potisnejo v stisko.
Tisti, ki pomoč potrebujejo, jo z veseljem tudi dajejo
Ob tem humanitarna organizacija opozarja tudi na pomen vključevanja ljudi v skupnost. Programi, kot je Bet.Ka, ki poteka v okviru mariborske Karitas, posameznikom z izkušnjo socialne izključenosti omogočajo aktivno vlogo in ponovno vključevanje v družbo, kar pozitivno vpliva tudi na njihovo duševno zdravje. "V programu prepoznavamo, da ljudje želijo prispevati v družbo, tudi povrniti za pomoč, ki jo dobijo. Mnogi tudi čutijo, da bi želeli pomagati drugim, kot so sami bili deležni različnih oblik pomoči. Vsak ima svojo zgodbo, zakaj ni na rednem trgu dela. Ne obsojamo," ob tem poziva Sibila Nidorfer, koordinatorka programa Bet.Ka.
Čeprav sistem socialne pomoči v Sloveniji deluje, sogovorniki opozarjajo, da brez sodelovanja države, humanitarnih organizacij in širše družbe dolgoročne rešitve ne bodo zadostne. Stiske namreč niso več obrobni pojav, temveč postajajo vse bolj razširjen del vsakdana številnih ljudi.
