Umetna inteligenca ni več tehnologija prihodnosti, temveč realnost sedanjega poslovnega okolja. Podjetja jo pospešeno selijo iz eksperimentalnih projektov v jedro svojih operacij, pri tem pa postaja jasno, da ključ do uspeha ni tehnologija sama, ampak način, kako jo vodje razumejo in uporabljajo.
Na okrogli mizi DOBA Fakultete so strokovnjaki opozorili, da se vloga menedžmenta v tej transformaciji bistveno spreminja – in postaja pomembnejša kot kadarkoli prej. V zanimivi razpravi so sodelovali Aleš Štempihar, visokošolski učitelj na DOBA Fakulteti, Iztok Renčelj, strokovnjak za razvoj in vodenje kompleksnih IT-sistemov in storitev, dr. Miha Lavrič, raziskovalec in visokošolski učitelj na DOBA Fakulteti, pogovor je vodil dekan DOBA Fakultete dr. Gorazd Justinek.
Umetna inteligenca ne ustvarja dobrih ali slabih vodij. Lahko pa zelo hitro razkrije razliko med njimi
Umetna inteligenca danes ni več omejena na laboratorije ali IT-oddelke. V praksi že pomaga pri analizi podjetij, pripravi odločitev in celo oblikovanju komunikacije znotraj organizacij.
Vodje lahko z njeno pomočjo pridobijo vpogled v poslovanje iz različnih zornih kotov, simulirajo scenarije in hitreje sprejemajo odločitve. A prav tu se začne ključni izziv: kako te odločitve razumeti, preveriti in odgovorno uporabiti.
Od pilotov do strategije
Če je bilo leto 2025 še obdobje testiranja umetne inteligence, leto 2026 prinaša prelom, je bilo slišati. Podjetja prehajajo iz pilotnih projektov v strateško uporabo – tudi v svojih ključnih poslovnih procesih.
- 75 % CEO-jev vidi umetno inteligenco kot svojo odgovornost,
- UI obdeluje milijone podatkov v realnem času,
- največji izziv ni tehnologija, ampak organizacijska kultura.
Po ocenah razprave kar 75 % direktorjev danes meni, da je uvedba umetne inteligence njihova neposredna odgovornost, ne več zgolj naloga IT-oddelkov. To pomeni pomemben premik: umetna inteligenca ni več tehnološki projekt, ampak poslovna odločitev.
Podatki kot nova valuta
V središču umetne inteligence so podatki. Njihova kakovost določa tudi kakovost odločitev. Slabi vhodni podatki pomenijo slabe rezultate – načelo, ki ga strokovnjaki povzemajo s preprostim pravilom: "garbage in, garbage out".
Podjetja, ki so že razvila kulturo podatkov – denimo z uporabo poslovne inteligence – imajo pri uvajanju umetne inteligence bistveno prednost. Ne le zaradi tehnologije, temveč zaradi razumevanja, kako podatke pretvoriti v vrednost.
Voditeljstvo pod pritiskom tehnologije
Kljub napredku umetne inteligence ostaja ena stvar nespremenjena: končna odgovornost za odločitve je še vedno na človeku.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na nevarnost: bolj, kot bodo sistemi natančni, večja bo skušnjava, da bi odgovornost prenesli nanje
Umetna inteligenca lahko predlaga, analizira in optimizira, ne more pa prevzeti odgovornosti. Prav zato se pojavlja nov izziv za vodje - kako ohraniti nadzor nad odločitvami, ne da bi postali odvisni od tehnologije.
Ob tem strokovnjaki opozarjajo tudi na nevarnost: bolj, kot bodo sistemi natančni, večja bo skušnjava, da bi odgovornost prenesli nanje.
Organizacijska kultura kot skriti faktor
Eden ključnih poudarkov razprave je bil, da največja ovira pri uvajanju umetne inteligence ni tehnologija – temveč organizacijska kultura.
Podjetja se pogosto soočajo z:
- odporom zaposlenih,
- strahom pred izgubo delovnih mest,
- nepripravljenostjo na spremembe.
Po drugi strani pa umetna inteligenca prinaša tudi večjo transparentnost, kar lahko razkrije pomanjkljivosti v vodenju, procesih in odgovornostih. Zato uspešna uvedba UI ni tehničen projekt, ampak proces spremembe organizacije.
Kompetence prihodnosti
Kaj torej pomeni biti vodja v dobi umetne inteligence? Strokovnjaki izpostavljajo tri ključne kompetence:
- kritično razmišljanje, ki omogoča presojo rezultatov umetne inteligence,
- povezovanje znanj, zlasti med poslovnim in tehnološkim področjem,
- kreativnost in inovativnost, ki ostajata ključni konkurenčni prednosti.
Ob tem postaja vse pomembnejša tudi sposobnost učenja in prilagajanja – ne le na ravni posameznika, temveč celotne organizacije. Umetna inteligenca ne ustvarja dobrih ali slabih vodij. Lahko pa zelo hitro razkrije razliko med njimi. Dobri menedžerji jo uporabljajo kot orodje za boljše odločitve, slabši pa kot nadomestek za razmišljanje. In prav v tem se skriva ključna ločnica prihodnosti.
