(INTERVJU) Nina Dremelj: Slovenci smo premalo ponosni na uspehe v podjetništvu

V času, ko evropsko in slovensko startup okolje iščeta nove vire kapitala, znanja in poguma za rast, ima pomembno vlogo tudi skupnost investitorjev, ki zna prepoznati potencial mladih podjetij. Med najbolj prepoznavnimi obrazi tega prostora je Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije ter partnerica sklada Vesna, ki aktivno soustvarja domači in regijski ekosistem tveganega kapitala. Z njo smo se pogovarjali o razvoju startup scene, vlogi žensk v investiranju, izzivih slovenskega podjetništva ter o tem, kaj danes investitorji pravzaprav iščejo pri podjetnikih.

Povejva na začetku kaj o definiciji startupa, ker si predstavljam, da marsikdo še vedno ne ve povsem natančno, katera podjetja se uvrščajo v to kategorijo.

"Startup je inovativno podjetje z inovativnim poslovnim modelom, predvsem pa podjetje z velikim potencialom hitre rasti. Njegova značilnost je, da lahko v petih do sedmih letih od začetne ideje zraste do točke prodaje podjetja ali večjega preboja na trgu. Slovenska startup scena zelo močna na področju deeptecha oziroma globokih tehnologij. Slovenci in širša regija, predvsem Balkan ter del srednje Evrope, smo izredno močni pri inženirskem znanju, procesih in komercializaciji tega znanja. Prav sposobnost reševanja zahtevnih problemov je ena največjih prednosti regije. Zato so domača podjetja zelo natančna, usmerjena v kakovost in razvoj vrhunskih produktov ter storitev, s katerimi se lahko kosajo z največjimi svetovnimi igralci. Posebej močno so zastopana področja biotehnologije, medicinskih tehnologij, certificiranih medicinskih pripomočkov in kirurških postopkov, kjer je Slovenija v samem vrhu. Med perspektivnimi področji so tudi kvantne tehnologije."

Kje so razlogi za takšno rast in razvoj teh področij?

"Pandemija koronavirusa je globokim tehnologijam naredila zelo veliko uslugo. Če smo prej za razvoj in potrditev nekega zdravila potrebovali 20 ali 30 let, smo bili v času covida sposobni zdravilo razviti, potrditi in spraviti na trg v manj kot enem letu. To je med vlagatelji in startup podjetniki odprlo zelo pomembno vprašanje – kako bomo preživeli. V ospredje so prišle najbolj osnovne teme: zdravje, hrana, varnost. Prav zato se je predvsem v Evropi začelo veliko več govoriti o deeptechu in vanj tudi bistveno več investirati. Velike družinske pisarne oziroma family office skladi, kjer se kapital prenaša iz generacije v generacijo, so začeli razmišljati dolgoročno. Iskali so rešitve za ključne družbene in geopolitične izzive. Tako smo dobili nove platforme, investicijske sklade in razvojne programe, ki danes omogočajo hitrejši razvoj teh tehnologij. Te tehnologije niso več oddaljena prihodnost, ampak del našega vsakdana. To vidimo tudi pri hrani. Vse več je rešitev na področju rastlinske prehrane, ki temelji na surovinah, odpornih na vročino in podnebne spremembe ter zahtevajo manj vode.

Zelo zanimivo je povezovanje tradicionalnega znanja z visoko tehnologijo. Fermentacija je na primer star proces, ki se danes vrača skozi sodobne prehranske inovacije. Tudi v Sloveniji imamo uspešna podjetja, ki razvijajo fermentirane recepture na osnovi graha."

Kje pa je na tem področju položaj Evrope v primerjavi z drugimi deli sveta?

"Evropa na področju deeptecha še precej zaostaja za ZDA. Silicijeva dolina ni nastala po naključju, ampak kot odgovor na konkreten problem. Američani že desetletja sistematično vlagajo v inovacije, medtem ko je Evropa pri reakcijah pogosto prepočasna.

Prav zato so startup podjetja tako pomembna. So hitra, agilna in sposobna zelo hitro odgovoriti na konkreten problem. Pogosto pa razvijajo tudi rešitve za težave, za katere sploh še ne vemo, da obstajajo."

Startupi praviloma nastanejo iz neke "bolečine" oziroma problema, na katerega podjetniki naletijo sami. To ostaja osnovna premisa startup sveta tudi danes?

"Evropa ima še ogromno potenciala za rast, predvsem na področju deeptecha, pa tudi širše. Težava je, da smo preveč regulirani. Z vidika startup podjetnikov lahko rečem, da se Evropa pogosto duši sama s sabo. Ogromno je pravil, zakonodaj, uredb in postopkov, zaradi katerih je podjetništvo postalo zelo zahtevno. Veliko stvari je sicer dobro mišljenih, a pogosto same sebi namen. GDPR je dober primer. Seveda je pomembno, da vemo, kaj se dogaja z našimi podatki, ampak za podjetja to pogosto pomeni dodaten operativni problem.

Danes moraš na trgu reagirati hitro. Startup podjetniki nimajo časa, da bi se ukvarjali z nepreglednimi birokratskimi postopki, ki pogosto sploh niso ključni za razvoj ideje. Ko naši startupi vstopajo na tuje trge, vidimo, da pravila obstajajo povsod, vendar je na nekaterih trgih bistveno lažje, hitreje in ceneje začeti poslovati. Pri nas pa postopki trajajo predolgo. Tu se bo morala popraviti celotna Evropa, ne samo Slovenija."

Veliko ste aktivni tudi na tem področju, prav z namenom, da spremenite to rigidnost sistema ...

"Vitkost je sinonim za startup podjetja. V zadnjih treh letih smo tudi v Sloveniji naredili nekaj pomembnih korakov. Sama delujem v sekciji za startupe in scaleupe, ki smo jo ustanovili prav zato, da bi startup podjetja dobila glas in da bi skupaj z vlado iskali rešitve za ključne težave.

Tik pred zadnjimi volitvami smo končno dobili slovensko startup strategijo. To je pomembno, ker Slovenija do zdaj praktično ni imela prave definicije startup podjetja. Startup ni samo mlado podjetje do pet let z dvema zaposlenima. Gre za bistveno širši koncept – pomemben je poslovni model, potencial rasti, način razvoja.

Pomembno je tudi, da kot slovenske startupe prepoznamo podjetja, ki imajo morda sedež v tujini, razvoj pa ostaja v Sloveniji. Tukaj ostajajo znanje, zaposlitve in investicije."

Dolgo že velja, da investitorji vlagajo v slovenska podjetja, vendar pa pogosto zahtevajo premestitev sedeža v tujino. Zakaj?

"Velik problem je, da slovenski d. o. o. za tuje vlagatelje praktično ni investabilna oblika. Zaradi tega moramo startup podjetja pogosto seliti v tujino. Ko jih preselimo, formalno niso več slovenski startupi, ostanejo pa slovenske ekipe.

Imamo tudi težavo, da nimamo davčnih spodbud za vlagatelje. Pogosto slišimo odzive v smislu: saj že tako imate denar, zdaj bi pa še manj davkov plačevali. To kaže predvsem na nerazumevanje tega področja. Poslovni angel svoj denar investira neposredno v startup podjetje. Ta denar je bil že obdavčen, pogosto gre za sredstva iz prejšnjih uspešnih podjetniških zgodb. Namesto da bi nekdo kupil jahto ali hišo, investira v novo podjetje, ki ustvarja delovna mesta, plačuje davke in lahko ustvari novo uspešno zgodbo.

To je model, ki ga že dolgo uporabljajo v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji in tudi Italiji. Ključno je, da se kapital začne obračati znotraj ekosistema. Pri tem ne govorimo nujno o milijonskih investicijah. Lahko gre za 20 tisoč, 50 tisoč ali 100 tisoč evrov. Poslovni angeli investirajo svoj denar."

Kakšna pa so ta razmerja vlaganj v Sloveniji in v tujini?

"V Sloveniji imamo povprečno okoli 41 evrov investicij v startupe na prebivalca. V Estoniji je ta številka več kot 1300 evrov. Razlika kaže predvsem na razliko v kulturi podjetništva, podpori domačim podjetnikom in razumevanju pomena investicij. Če želimo biti država startupov, moramo podjetnikom omogočiti celotno verigo financiranja – od poslovnih angelov do skladov tveganega kapitala, skladov za rast in drugih oblik financiranja. Potencial imamo, ker imamo dobre podjetnike."

Kaj pa vpliv in učinek spodbud?

"S spodbudami za vlagatelje bi v Slovenijo pripeljali tudi več tujega kapitala. Slovenski startup podjetniki in vlagatelji v tujini uživamo precejšnje spoštovanje. Slovenci smo pogosto celo bolj pripravljeni investirati kot naši kolegi iz baltskih ali nordijskih držav. Zdaj upam, da bomo z novimi zakoni končno ustvarili bistveno boljše okolje za inovativna podjetja. Rešitve so pripravljene in usklajene, zdaj jih moramo samo še sprejeti.

Ko bo administrativni okvir urejen, bo vse skupaj precej lažje. Takrat bom lahko kolegom iz Estonije, Gruzije, Češke ali drugih držav rekla: tukaj je slovenski startup, registriran v Sloveniji, išče 300 tisoč evrov investicije, sto tisoč je še odprtih – ali greste zraven? In oni bodo lahko brez zapletenih postopkov investirali neposredno v slovenski d. o. o. Danes pa pogosto slišim komentarje vlagateljev: raje vržem 100 tisoč evrov skozi okno, kot da investiram v Evropo, ker je to administrativna nočna mora. To se ne bi smelo dogajati. Slovenski startup podjetniki bi morali imeti možnost dobiti kapital doma. Seveda pa vsak startup ne dobi investicije - in tako je tudi prav. Poslovni angeli investiramo v ekipe in ideje, s katerimi se poistovetimo. Selekcija mora obstajati. Ključno pa je, da ustvarimo dobro okolje za razvoj podjetništva. Znamo ga narediti, vemo, kaj je treba storiti, zdaj moramo to samo še izpeljati."

Ko govoriva o tujini, kam pa najpogosteje slovenska podjetja preselijo sedež?

"Največkrat v ameriški Delaware. Potem to formalno ni več slovenski startup, ampak podjetje slovenske ekipe in slovenske ideje. Takšnih primerov je žal veliko. Po drugi strani pa je razlog precej preprost. Podjetje v Delawareu lahko odpreš v enem dnevu, v enem tednu dobiš bančni račun in začneš poslovati.​

Startup podjetja skoraj nikoli niso enoosebna. Vedno gre za ekipe dveh ali treh ustanoviteljev, pogosto tudi mednarodne ekipe, saj vlagatelji investiramo predvsem v ekipe. In tukaj se v Sloveniji pogosto začnejo težave – od odpiranja računov do administrativnih postopkov, še posebej, če je med ustanovitelji tujec. Takšne stvari potem hitro postanejo administrativna nočna mora. Zaradi povsem osnovnih postopkov se razvoj podjetja ustavi, zato je naslednji logični korak pogosto Delaware, lahko pa tudi Velika Britanija ali Estonija. Imamo tudi primere, ko imajo startupi glavni sedež podjetja v Estoniji, razvoj in ekipe pa ostajajo drugje."

Od nam bližnjih država se pogosto omenja tudi Hrvaška, ki da je bolj primerno okolje za rast in investiranje v startupe, kar kaže tudi število samorogov pri njih.

"Hrvaška je na področju startup ekosistema približno eno generacijo pred Slovenijo, predvsem pri razvoju venture capital skladov. Tudi pri nas se je v zadnjih letih veliko premaknilo, predvsem skozi pobude SID banke in slovenski naložbeni program rasti SEGIP, iz katerih je nastalo več skladov. Med njimi je tudi naš sklad za tehnološki transfer Vesna. Pri tem je bilo zelo dobro tudi sodelovanje s hrvaško razvojno banko.

Hrvaška pa se je startup izziva lotila zelo pragmatično. Uspešni zgodbi Rimca in Infobipa sta ustvarili velik val zanimanja, ki so ga znali izkoristiti. Okrog teh podjetij so začeli graditi celoten ekosistem. Hitro so ugotovili, da so problem tudi opcije za zaposlene, zato so zadeve raziskali, se pogovarjali tudi z nami v Sloveniji in v enem letu pripravili konkretne rešitve. Danes imajo prave opcijske sheme, vezane na lastniške deleže, ki se kapitalizirajo ob izhodu podjetja. Pri nas te rešitve še niso ustrezno urejene.

Pomembna razlika je tudi v davčni politiki. Hrvaška ima precej bolj konkurenčno davčno okolje, zato veliko slovenskih startupov odhaja tja. Startup podjetja dobička praviloma ne izplačujejo, ampak ga vlagajo nazaj v rast podjetja. Cilj je ustvariti uspešen izhod oziroma prodajo podjetja. Hrvaška je s spodbudami uspela privabiti veliko kapitala in vlagateljev. Zato danes tam vidimo več borznih zgodb, izdaje obveznic in večjih investicijskih projektov. Hrvaška je bila pri teh vprašanjih precej bolj pragmatična in nas je na tem področju prehitela."

Kako torej gledamo na to, je to še dodatna spodbuda, da tudi Slovenijo premaknemo?

"Želje so velike, da bi končno prišli do rešitev, ki bi Slovenijo res naredile startup okolje. Startup strategija je pomemben korak in upam, da bo vodila tudi do sprejetja zakonodaje, ki je že pripravljena in usklajena. Potencial imamo. Dobro smo pozicionirani in vemo, kako graditi startup ekosistem. Startupi pri nas niso nekaj novega. Poslovni angeli v Sloveniji obstajajo že od leta 2007, kar nas uvršča med starejše angelske mreže v Evropi.

Na domačem terenu se stvari razvijajo že skoraj dve desetletji. Zdaj prihaja nova generacija uspešnih podjetnikov, ki prodajajo svoja podjetja in se nato pogosto vključijo v startup svet kot vlagatelji ali mentorji. Veliko jih želi pomagati mladim ekipam, včasih samo z nasvetom ali podporo. To je tudi osebno zadovoljstvo poslovnih angelov.

Ključno pa je, da ustvarimo okolje, ki bo ljudi spodbujalo k vlaganju v inovativna podjetja. Tako kot nekdo del premoženja vlaga v delnice ali zlato, bi lahko del namenil startupom. Tveganje je večje, a če podjetje uspe, so donosi neprimerljivo višji. Zato je pomembno razpršiti investicije in vlagati v več različnih podjetij."

Kdo sploh ste poslovni angeli? Gre za kak specifičen tip človeka, lastnosti, ki jih marsikdo nima?

"Poslovni angeli smo posamezniki, fizične osebe, ki vlagamo svoj denar oziroma presežek kapitala. Nekateri so podjetja že prodali, drugi investirajo prek svojih podjetij in tako spremljajo nove trende ter inovacije. Vlagamo po lastnih preferencah – v podjetja, ki so nam všeč in s katerimi se poistovetimo. Nekdo lahko danes investira v prehranski startup, jutri v kibernetsko varnost, tretjič v kozmetiko. Omejitev praktično ni.

Drugače delujejo venture capital skladi. To so profesionalno organizirani skladi, kjer ekipa najprej vloži svoj denar, nato pa zbere sredstva še od drugih vlagateljev. Potem ta kapital upravlja po vnaprej določeni investicijski strategiji. Naš sklad Vesna je na primer usmerjen v deeptech in tehnološki transfer, torej v podjetja, ki nastajajo iz znanstvenoraziskovalnega okolja v Sloveniji in na Hrvaškem ter imajo potencial komercializacije. Ključna razlika je torej v tem, da poslovni angel investira zelo osebno in po lastni presoji, medtem ko skladi upravljajo denar organizirano, profesionalno in po jasno določenih pravilih."

Vi ste razpeti med Poslovne angele Slovenije in sklad Vesna. Kako ste si organizirali ta svet?

"Moj glavni fokus je danes sklad Vesna, ki je kompleksna organizacija, vendarle gre za 50-milijonski sklad, a delo Poslovnih angelov Slovenije se s tem zelo dobro dopolnjuje. Veliko angelov je tudi vlagateljev v sklade, zato gre za precej naravno povezavo. Sama v tem res uživam. Imam srečo, da imam okoli sebe vrhunsko ekipo, tako pri skladu kot pri Poslovnih angelih Slovenije. Skozi leta smo zgradili odnose, kjer včasih niti sestankov ne potrebujemo več, ker vsi vemo, kaj je treba narediti.

Vedno pravim, da si skušam okoli sebe postaviti ljudi, ki so pametnejši od mene. Moja prednost je predvsem v tem, da znam prepoznati dobre priložnosti, dobre ekipe in ljudi, ki imajo potencial. Pomembno je, da vsak dela tisto, v čemer je najboljši. Tako smo skupaj močnejši. Pri investiranju pa je zelo pomemben tudi občutek. Ne investiraš samo v idejo, ampak predvsem v ljudi in ekipo. Moraš začutiti, da imajo znanje, energijo in sposobnost, da idejo izpeljejo."

Za vas pravijo, da znate zavohati denar. Kaj to pomeni?

"Da vohaš denar, v resnici pomeni, da znaš prepoznati priložnosti, prave ljudi in povezave, ki te pripeljejo do cilja. Denar je na koncu samo posledica tega. Mislim, da imamo ženske ta občutek pogosto nekoliko bolj razvit. Sama sem ga nekajkrat ignorirala in se je izkazalo, da bi mu morala zaupati. Pri investiranju namreč ne vlagaš samo v produkt, ampak predvsem v ljudi. Najboljši produkt ne pomaga, če ekipa za njim ni prava. Zato tudi velja kliše, da vlagamo v najboljše ustanovitelje – ker je to res.

S funderji preživiš veliko časa in zelo hitro vidiš, ali stojijo za tem, kar govorijo, ali samo govorijo tisto, kar misliš, da želiš slišati. Pomembno je, kako reagirajo pod pritiskom, koliko verjamejo v svojo idejo in koliko so pripravljeni narediti zanjo.

Mi damo kapital in podporo, ampak na koncu njim prepustimo upravljanje svojega denarja. Zato mora obstajati zaupanje in dober odnos. Vedno pravim, da se moraš z ljudmi, v katere investiraš, dobro počutiti. To je skoraj kot poroka s predporočno pogodbo. Veš, da boš z njimi povezan več let. Papir prenese vse, projekcije tudi, ampak najpomembnejši je odnos z ljudmi. Pogodbe so vredne toliko kot ljudje, ki si ob podpisu podajo roko.

Dober ustanovitelj bo ob težavah znal prilagoditi smer in poiskati rešitev. Največji problem pa so ekipe, ki ne poslušajo trga in mislijo, da so pametnejše od kupcev. Tam pogosto že veš, da je investicija izgubljena."

Omenjate sicer višje tveganje, a če podjetja uspejo, tudi precej višje donose kot pri običajnih oblikah vlaganja. A o svojih investicijah razmišljate dnevno?

"Ko investiraš, moraš na ta denar v bistvu pozabiti. Seveda startupi investitorjem poročajo, z ekipami si v rednem stiku, imaš sestanke in spremljaš razvoj, ampak kot poslovni angel moraš biti pripravljen tudi na to, da investicija ne uspe. Pri skladih je nekoliko drugače, ker imajo jasno investicijsko politiko in širši portfelj, kjer nekaj uspešnih zgodb pokrije tudi neuspešne naložbe. Odnosi med vlagatelji in ustanovitelji so zelo pomembni, ker pri startupih ne gre samo za številke. Gre za ljudi, zaupanje in sodelovanje skozi več let.

V Sloveniji imamo še vedno precej 'obrtniški' pogled na podjetništvo, kjer lastnik pogosto želi nadzorovati vse. Pri startupih pa mora biti jasno ločeno, kdo je lastnik in kdo vodi podjetje. Kot vlagatelj se ne smeš vtikati v operativno vodenje podjetja. Lahko pomagaš, svetuješ, odpiraš vrata in povezuješ ljudi, ne moreš pa voditi podjetja namesto ekipe.

Najboljši ustanovitelji so pogosto več korakov pred vlagatelji, ker živijo operativno realnost podjetja vsak dan. Ključno je, da obstaja spoštljiv odnos in zaupanje. Lastništvo še ne pomeni, da lahko nadzoruješ vse procese v podjetju. Tudi startup potrebuje jasno korporativno upravljanje in ekipo, ki ji vlagatelji zaupajo."

Pa se ta obrtniška miselnost, ki jo omenjate, spreminja?

"Precej počasi. Veliko družinskih podjetij je uspešnih tudi s takšno miselnostjo, ampak vprašanje je, kako uspešna bi lahko bila, če bi bile vloge bolj jasno postavljene. Največja težava nastane pri rasti podjetja. Če ljudem ne pustiš dihati in odločati, težko pokažejo svoj potencial. Enako velja za zaposlene in ustanovitelje – brez zaupanja ni razvoja. Ustanovitelj ne more uspešno voditi podjetja, če ga je vsak dan strah, da mu bo investitor stal za vratom in se vtikal v operativne stvari. To ni namen vlagateljev. Mi vlagamo zato, ker verjamemo v podjetnike, ekipe in njihove ideje. Veliko nas čuti tudi odgovornost, da znanje in izkušnje vrnemo nazaj v ekosistem. Vidim pa, da podjetja, kjer so vloge jasno ločene – kdo je lastnik in kdo vodi podjetje – rastejo hitreje, bolj kakovostno in z manj stresa. Tudi vstop na tuje trge je pri takšnih ekipah bistveno lažji.

Družinska podjetja omenjate, kaj je ključno zanje?

"Pri družinskih podjetjih je ključno, da ob prenosu med generacijami pride tudi do spremembe. Tranzicija je potrebna, potem pa mora nova generacija dobiti prostor, da podjetje pelje naprej po svoje. Vsaka generacija razmišlja drugače - in to je normalno. V poslu pa moraš vedeti, kdaj je tvoja vloga aktivna in kdaj se moraš umakniti.

Startup ustanovitelji morajo imeti občutek svobode. Verjeti morajo v svojo vizijo, pogosto še bolj kot vlagatelji sami. Naša naloga je, da jih podpremo, pomagamo, ko je treba, in jim omogočimo rast."

Morava omeniti Male junake, slovensko svetovno uspešnico. Bili ste namreč ena redkih, ki ste prepoznali njihov potencial, sploh ker so v digitalni dobi prišli s konceptom tiskanih knjig. Kaj ste v resnici prepoznali?

"Zgodba je bila zanimiva, ker so v času digitalizacije gradili posel okoli tiskanih personaliziranih knjig. Veliko ljudi tega na začetku ni razumelo, sama pa sem v ekipi in ideji prepoznala potencial. Pri takšnih zgodbah pogosto ni najpomembnejše samo, kaj podjetje prodaja, ampak kako dobro razume trg, kupce in čustveno vrednost produkta.

Takrat sem pri Poslovnih angelih Slovenije aktivno iskala zanimive startupe. V času velikega navdušenja nad kriptom in tako imenovanimi podjetji SaaS se personalizirane knjige večini niso zdele posebej zanimive. Mene sta prepričala ustanovitelja, Mic Melanšek in Rado Daradan. Bila sta zelo umirjena, brez velikih obljub, ampak za vsako stvar sta natančno vedela, zakaj jo delata.

Zelo hitro sem ugotovila, da pri Malih junakih knjige v resnici niso bistvo zgodbe. Ključ je bil v tehnologiji in softwaru za personalizacijo likov in vsebine. Že takrat je sistem omogočal ogromno različnih kombinacij in personalizacij, kar je bilo tehnološko zelo zahtevno in težko kopirati.

Ko smo investirali, je imelo podjetje več močnih globalnih konkurentov z milijonskimi investicijami. Večina teh podjetij danes ne obstaja več, Mali junaki pa so še vedno vodilni na trgih, kjer delujejo, predvsem v ZDA. Ključna je bila ekipa. Znali so se prilagajati, pivotirati in graditi podjetje dolgoročno. Danes to ni več startup, ampak resno podjetje in ena lepših slovenskih podjetniških zgodb."

Kaj pa še katera druga podjetja iz nabora vaših investicij? Koga bi izpostavili?

"Ena mojih ljubših investicij je SaleSqueze. Prepričala me je predvsem ekipa in ustanovitelj Leon. Sama imam rada proizvodne procese in sem hitro razumela, kaj razvijajo. Njihova rešitev je proizvodnim podjetjem omogočila, da so prek konfiguratorja avtomatsko optimizirala proizvodnjo in izračune. Prihranki so bili ogromni.

Danes delujejo v več kot 30 državah, iz svetovalnega modela so prešli na naročniški model in uspešno vstopili tudi na ameriški trg. Ekipa se je znala večkrat prilagoditi in pivotirati, kar je ključno.

Zelo zanimiva zgodba je tudi CriptoUnity. Čeprav ime nakazuje kripto svet, gre predvsem za aplikacijo za učenje investiranja. Uporabniki se prek aplikacije izobražujejo in postopoma vstopajo v svet financ. Ekipa je že z zelo malo začetnega kapitala pokazala odlične rezultate in izjemno nizko odhajanje uporabnikov. Danes širijo poslovanje v ZDA in druge trge. Pri njih me je najbolj prepričala ekipa – odzivnost, poštenost, pripravljenost na učenje in poslušanje trga. CriptoUnity je bil tudi eden prvih projektov, kjer smo skupaj investirali slovenski, makedonski in gruzijski poslovni angeli."

Tudi mlade spodbujate k investiranju ...

"Ja, pomemben del zgodbe je iniciativa Adriatic Investors, kjer mladi, študenti in dijaki spoznavajo svet investicij. Omogočamo jim, da lahko že s 100 evri sodelujejo pri investicijah, ki smo jih predhodno pregledali poslovni angeli. Začeli smo s preprosto misijo - čez deset let moramo imeti ljudi, ki bodo sposobni delati v svetu tveganega kapitala. Ljudje namreč tega ne poznajo. Mladi so zelo dovzetni za to znanje in se učijo bistveno hitreje, kot si pogosto mislimo."

Je to praksa tudi v tujini?

"Ne, mislim, da smo prvi. Z iniciativo Adriatic Investors smo povezali praktično cel Balkan. V regiji je veliko vlagateljev in ogromno potenciala, zato želimo v nekaj letih ustvariti največji investicijski hub v Evropi. Imamo res izjemne startup zgodbe. Ena takšnih je Tofant, ki razvija tehnologijo za podaljševanje življenjske dobe donirane krvi. Danes kri običajno zdrži okoli 30 do 40 dni, njihova tehnologija pa je že v zelo zgodnji fazi pokazala možnost podaljšanja na okoli 90 dni. Na svetu imata podobne rešitve le še dva ameriška konkurenta. Imamo tudi startup s patentom za zdravljenje diabetičnih ran in številne druge zgodbe iz zdravstva in deeptecha.

Nedavno smo investirali tudi v Fresh 32, ki razvija inovativne zobne ščetke iz enega kosa posebne gume, ki manj poškoduje dlesni in pomaga preprečevati težave v ustni votlini. Pri investiciji smo sodelovali poslovni angeli ter slovenski in hrvaški skladi.

Zelo zanimiv je tudi Astral 8. Gre za rešitev za upravljanje in obveščanje ob nesrečah za policijo, gasilce in druge službe. Ekipa je danes že prisotna v ZDA in ima prve prodaje na ameriškem trgu. To zelo lepo pokaže, kako raznolika in kakovostna je slovenska startup scena. Imamo ogromno znanja, predvsem v tehnologiji, zdravstvu in kompleksnih industrijskih rešitvah."

Lahko to pripisujemo mogoče tudi dobremu izobraževalnemu sistemu ali gre za izjemne posameznike, ki izstopajo v nekih pogledih?

"Startup podjetniki smo pogosto ljudje, ki nas nekaj moti in ne čakamo, da bo rešitev našel nekdo drug. Sami naredimo korak naprej. Nismo ljudje za klasično službo od osmih do štirih. Nekateri imajo radi stabilnost in s tem ni nič narobe, mi pa smo bolj pripravljeni tvegati, skočiti v neznano in veliko žrtvovati za svojo idejo. Imamo močan notranji drive. Nekaj nas ves čas vleče naprej in nam ne da miru. Zaradi tega smo pripravljeni delati cele dneve, včasih tudi prodati svoje stvari, da lahko financiramo podjetje. Veliko podjetnikov ustvari več podjetij, ker vsa ne uspejo. A neuspehi nas praviloma ne ustavijo.

Šolski sistem sicer daje širino, manj pa aplikativnega pristopa. Imamo pa v Sloveniji dobre delovne navade, kar je velika prednost. Za tak način podjetništva moraš nekaj preprosto imeti tudi v sebi."

Lahko to kakorkoli pripisujemo tudi majhnosti Slovenije?

"To, da smo majhni, sploh ni izgovor. Ravno nasprotno – to je lahko velika prednost. Slovenski startupi so zaradi majhnosti trga praktično od začetka internacionalno usmerjeni. Že zelo zgodaj delujejo na več trgih, v različnih jezikih, kulturah in zakonodajnih okoljih. Ameriški startup pogosto najprej osvaja samo ameriški trg, pri nas pa mora podjetje že ob vstopu v Avstrijo ali drugo sosednjo državo praktično znova prilagoditi velik del poslovanja. Prav zato so evropski in tudi slovenski startupi pogosto zelo cenjeni, ker znajo dokazati, da njihov produkt deluje v različnih okoljih in na različnih trgih. S tem dokazujejo tudi tako imenovani 'produkt-market fit'.

Majhnost države je zato lahko prednost. Estonija je še manjša od Slovenije, pa je danes ena najuspešnejših startup držav v Evropi. Estonci so se kot država pravočasno odločili, da bodo stavili na inovativnost in startup ekosistem. To je postala državna agenda in okoli tega so zgradili podporno okolje.

Mi imamo drugo veliko prednost – izjemno močno inženirsko znanje. To se vidi tudi pri uspešnih slovenskih podjetjih, ki so pogosto dobavitelji največjim tehnološkim podjetjem na svetu. Prav zaradi tega imamo odlično osnovo za razvoj startupov in deeptech podjetij. To, da smo Slovenci oziroma majhna država, ni slabost, ampak lahko zelo velika prednost."

V kontekstu startupov morava omeniti še samoroge ... Katera podjetja so to?

"Unicorn oziroma samorog je startup podjetje, vredno več kot milijardo dolarjev. Pri nas se kot uradni slovenski unicorn običajno omenja Outfit7 (znan po mačku Tomu, op. a.), a v startup svetu med slovenske samoroge štejemo tudi podjetja Sportradar, Zemanta in še nekaj drugih zgodb slovenskih ekip. Formalno ta podjetja danes niso več slovenska, ker imajo sedeže v tujini, a za njimi stojijo slovenski ustanovitelji in ekipe. Zato sama vedno rečem, da Slovenija ima samoroge – imamo štiri. Podobno je tudi v Estoniji. Od njihovih enajstih unicornov je doma dejansko samo Bolt, ostali imajo sedeže drugje, predvsem v ZDA.

Takšnih podjetij ni enostavno zgraditi. Outfit7 je do tega statusa prišel izjemno hitro - in to so zgodbe, na katere bi morali biti veliko bolj ponosni. Premalo znamo v Sloveniji ceniti uspehe podjetnikov in ekip, ki ustvarjajo globalne zgodbe."

Gre morda za zavist?

"Sama Slovenijo v tujini vedno zelo hvalim. Imamo izjemno kakovost življenja in na marsikaj smo lahko ponosni. Če znamo tako močno navijati za šport in Planico, bi morali podobno mentaliteto prenesti tudi v podjetništvo. Uspešni podjetniki si zaslužijo spoštovanje, ker to, kar delajo, ni enostavno.

Do investicije je zelo težko priti. Podjetniki morajo najprej prepričati vlagatelje, nato pa z njihovim denarjem ustvariti uspešno zgodbo. Ob tem so pod velikimi pritiski trgov, vlagateljev in hitre rasti.

Startup podjetniki pogosto vstopajo na področja, kjer trg sploh še ne obstaja oziroma ga morajo šele ustvariti. To zahteva ogromno poguma in vztrajnosti. Zato imam do ustanoviteljev in ekip veliko spoštovanje. Mislim tudi, da bi morali biti v Sloveniji veliko bolj ponosni na svoje podjetniške zgodbe. Na Hrvaškem sem večkrat opazila, da ljudje zelo zaščitijo svoje uspešne podjetnike, kot sta Rimac ali Infobip. Lahko jih kritizirajo, a ko pride nekdo od zunaj in morda kaj pokritizira, stopijo skupaj in rečejo: to je naše in na to smo ponosni. In tako bi moralo biti."

Kakšna je in bo vloga umetne inteligence pri investiranju?

"Z umetno inteligenco smo šli skozi podoben val kot prej s kriptom ali web3. Lani skoraj ni bilo startup predstavitve brez omembe UI. Postal je nekakšen obvezen buzzword. Veliko podjetij je UI omenjalo predvsem zato, ker so mislila, da vlagatelji to želimo slišati. Z investicijskega vidika pa UI sam po sebi ni dovolj. Ne vlagamo neposredno v UI, ampak v konkretne produkte in rešitve, kjer je umetna inteligenca ena od podpornih tehnologij. Zanimajo nas recimo biotech, kvantne tehnologije, športne tehnologije ali industrijske rešitve, kjer UI dejansko rešuje konkreten problem in prinaša dodano vrednost. Danes je zato veliko več previdnosti, ker je ponudbe ogromno. Ključno vprašanje ni več, ali podjetje uporablja UI, ampak kakšen je končni produkt in kako je umetna inteligenca smiselno vključena vanj. Je pa res, da je UI danes že močno prepleten z našim vsakdanom in poslovnim okoljem."

Omenjate občutek pri investiranju. Si torej lahko sami kako pomagate z umetno inteligenco?

"Tega občutka umetna inteligenca ne bo znala nadomestiti. UI nam danes zelo pomaga predvsem pri skrbnih pregledih startupov. Prej si moral ročno iskati podatke po Googlu, analizirati trende, industrije in statistike, danes pa lahko umetna inteligenca veliko teh informacij hitro strne in pripravi. S tem prihranimo ogromno časa in se lahko bolj posvetimo stvarem, ki jih UI ne more oceniti – ljudem, ekipam, odnosom, načinu razmišljanja in drugim 'mehkim' dejavnikom. Tudi v našem skladu imamo procese zelo digitalizirane – od poročanja do komunikacije. Startupi se morajo ukvarjati s svojim poslom, ne z administracijo. Tudi pri Poslovnih angelih Slovenije skušamo čim več procesov digitalizirati in avtomatizirati, ker je danes čas največja vrednota."

Kako organizirate svoj čas?

"Nimam vsega časa povsem zacementiranega, imam pa precej ustaljeno rutino. Običajno začnem dan podobno in potem delam cel dan, ker mi tak način ustreza. Sem pa zelo stroga pri vikendih. V petek popoldne telefon obrnem in si vzamem čas zase ter za družino. Če je res nujno, me bodo že našli. Tudi družina je precej vpeta v tak tempo življenja, zato se vse skupaj nekako prilagodi. Zame to ni stres, ampak način življenja, v katerem uživam. Pomembna mi je dobra organizacija, tako doma kot pri delu. S sodelavci se trudimo, da vemo, kdo je kje, da spoštujemo odsotnost in da si znamo delo razporediti. Ključne so prioritete – vedeti moraš, kaj je res nujno in česa se lotiti najprej. In ja, zelo pomembno je tudi, da si vzamemo čas za kavo."