(KOMENTAR) Višja sramotno nizka nadomestila

Višina najnižjega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti se je nazadnje spremenila pred petimi leti s 350 na 530 evrov bruto. Najvišje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti pa je ostalo nespremenjeno vse od leta 2013 in znaša 892 evrov bruto. Torej toliko največ lahko dobi brezposelni, četudi je njegova plača pred izgubo zaposlitve bila nadpovprečno visoka.

S 653 evri neto, kolikor je zdaj najvišje nadomestilo, se "enostavno ne da preživeti", je podkrepil odločitev državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija, kjer so pripravili zdaj že sprejeto novelo zakona in jo tudi uskladili s socialnimi partnerji. Ni skrivnost, da je bil predlog novele kar nekaj časa v predalu, ker je finančno ministrstvo nasprotovalo dvigu denarnih nadomestil za brezposelne. Tudi tokrat. Skrbijo jih višji javni izdatki, prav tako pa se jim ukrep zdi neracionalen, ker "ne spodbuja aktivacije delovno sposobnega prebivalstva, ampak lahko deluje kot negativen signal, zlasti za tiste, ki opravljajo zahtevna in slabše plačana dela". Pomisleke imajo tudi delodajalci, čeprav so pri pogajanjih dali dvigu svoj blagoslov. Menijo, da v trenutnih razmerah na trgu dela, kjer delavcev primanjkuje, to ni dobrodošel ukrep. Bojijo se tudi dodatnih obremenitev, če se bo z dodatnimi izdatki preveč obremenilo javne finance.

V tej luči predlagajo, da se v okviru socialnega dialoga poišče dodatne rezerve z različnimi ukrepi tudi pri bolniških odsotnosti, ki za gospodarstvo in s tem državo pomenijo izgubo 19 milijonov koledarskih delovnih dni na leto. "Prav tako je čas za prevetritev sistema socialnih transferjev, kjer so možni prihranki s preprečevanjem zlorab in večje učinkovitosti izvajanja socialnih storitev, ne da bi s tem ogrožali socialno varnost tistim, ki jo potrebujejo," so pozvali.

Spremembe višine nadomestil za brezposelnost praviloma vedno spremljajo podobne debate in dileme. Nekateri menijo, da rast višine prejemkov odvrača od ponovne zaposlitve, čeprav je denarno nadomestilo ukrep socialne države, ki bi moral varovati posameznika v času izgube službe. "Delovna aktivnost v starostni skupini od 25 do 55 let v Sloveniji je 92,6 odstotka. Najvišja v Evropi in ni strahu, da brezposelni ne bi iskali zaposlitve," miri državni sekretar Feketija.

Ob tem ne kaže spregledati, da to ni socialna pomoč, ampak pravica iz zavarovanja, ki ga plačujejo zaposleni za svojo varnost ob morebitni izgubi zaposlitve. Tudi od zelo visokih plač. In pravzaprav je ob tem sramotno, da je tudi najvišje nadomestilo v Sloveniji že vrsto let nižje od praga revščine. Med evropskimi državami ima nižja nadomestila le še Poljska. 

Zanemarljiv ni niti podatek, da od vseh brezposelnih denarno nadomestilo prejema le dobra tretjina vseh prijavljenih na zavodu. In večina med temi prejema najvišje nadomestilo, ker je to že tako nizko, razlika med najnižjim in najvišjim pa je vse manjša, ker je najvišje nadomestilo že leta "zamrznjeno" in se niti ne usklajuje z inflacijo kot ostala.