Ponovno se oglašam glede "čarobnih" razmer v Trubarjevi ulici, ki v samem mestnem jedru sicer "čarobnega" Maribora povezuje Gregorčičevo in Krekovo ulico.
Že lani septembra sem v Pismih bralcev v Večeru opozoril na izjemno slabo, komaj zadostno osvetljenost tega odseka, ki ustvarja slabo voljo in občutek negotovosti.
Danes pa ne govorimo več o slabi osvetljenosti, temveč o popolni temi. Edina žarnica, ki je povezovala tri velikane slovenske zgodovine in razsvetljenosti, je namreč pregorela, zato je Trubarjeva ulica že več dni popolnoma neosvetljena. Tako je del Maribora, poimenovan po očetu slovenske pismenosti, postal prostor, kjer je vsaka pismenost ali varnost odveč.
In tu pridemo do absurdne situacije: medtem ko Trubarjeva ulica v centru mesta prosi za en sam vir svetlobe, se marketing županstva javno pohvali z donacijo celotnega paketa novih žarnic na Teznem. Prosim Tezenčane, katerih sokrajan sem bil še pred pol stoletja, naj iz tega "paketa" odstopijo eno samo žarnico, da bi se v Trubarjevo ulico vrnila vsaj minimalna svetloba.
Hkrati prosim še za duhovno posredovanje. Ker sta bila tako Simon Gregorčič kot Janez Evangelist Krek tudi duhovnika, ju prosim, da se duhovno vključita in ne pustita Trubarja v temi ter molita, da bi pristojne službe še letos, pred novim letom, Trubarja vendarle osvetlile z eno samo žarnico.
Odgovorne pozivam, naj nemudoma poskrbijo za zamenjavo pregorele žarnice in naj celovito rešijo problem osvetlitve ulice, ki bi morala biti ponos, ne pa sramota našega mesta. Vso drugo čarobnost pa naj si zadržijo, nisem ljubosumen in še manj nečimrn.
Dragan T. Grgić, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
