(MB-TEDEN) Lajki na facebooku, glave v pesku

Še preden je mesto zajela lentovska vročica, ki je glede na ugodno vremensko napoved na srečo ne bodo hladili za festival značilni nalivi, so politično ozračje razgrevale razprave o nedobrodošlosti športnikov iz Izraela, protest za boljši javni potniški promet in razprave o previsokem dobičku Javnega holdinga Maribor. Ta je za nekaj vznemirjenja poskrbel na zadnji seji mestnega sveta pred poletnimi počitnicami, saj so nekateri menili, da je nastal predvsem zaradi podražitev storitev javnega servisa - odvoza smeti, grobnin, vrtcev ... Za ohladitev strasti ni nič boljšega, kot da si natočimo malo čistega vina. Če je populistično vztrajanje pri nizkih cenah v preteklosti, ki ga je poganjal predvsem strah pred izgubo političnih točk, marsikatero podjetje spravilo v finančne težave, danes ne bi bilo prav nič narobe, če bi aktualni župan premogel malo več socialnega čuta do najbolj ranljivih skupin v mestu.Visok dobiček in kakovosten javni servis običajno nista združljivi kategoriji, zato je ključno lovljenje ustreznega ravnovesja, ki daje občinskim podjetjem dovolj prostega denarja tudi za vzdrževanje infrastrukture in vlaganje v nadaljnji razvoj, da se tudi na tak način čim bolj omeji cenovni pritisk na končnega uporabnika. Več kot polovica skoraj pet milijonskega dobička holdinga se je v lanskem letu porabila za nakup in ureditev garažne hiše Lent na osrednji mestni tržnici, še 500 tisoč evrov za dokapitalizacijo Marproma zaradi slabe zimske sezone. Tukaj se pokažeta moč in smisel holdinga, saj lahko mesto na ta način pridobi pomembno infrastrukturo (vprašanje je sicer, ali pod to sodi tudi Gostilna Pri treh ribnikih), obenem pa zaščiti kakšno podjetje v veliki družini, če zaide v težave. Kot je v preteklosti pokril izgubo Olimpijskega festivala evropske mladine. Brez holdinga bi imela občinska podjetja več težav, z njim pa se je odprl poligon za politične bitke za nadzor, ki jih je župan nedavno na sodišču izgubil. Na javni račun.Še vedno pa se ni poleglo nezadovoljstvo nad prenovo avtobusnih linij, ki je bila uvedena konec januarja, čeprav vodstvo občine javnost prepričuje, da gre za uspešen projekt. Protest za boljši javni potniški promet na Trgu svobode je bil preslabo obiskan, da bi spodbudil večje spremembe, sploh vrnitev linije 1 na Ljubljansko ulico mimo Zdravstvene postaje Magdalena in UKC Maribor, kar ostaja največji problem za občane Tezna. A dokler bo več lajkov na facebooku za to, da poteka protest, kot ljudi na njem, je težko pričakovati, da bosta občina in Marprom priznala, da bi lahko prenovo avtobusnih linij načrtovala in izpeljala bistveno bolje. Kajti toliko naknadnih popravkov in dopolnitev na linijah je jasno pokazalo, da so eno excelove tabele, nekaj povsem drugega pa razumevanje potnikov na terenu. Občinsko podjetje Šport Maribor pa je podcenilo situacijo glede plakata Genocid je zločin, ki ga je nepremišljeno odstranilo z ograje atletskega stadiona na Poljanah. Bi se veljalo prej vprašati, kaj je večja blamaža za soorganizatorja ekipnega prvenstva v atletiki, ki bo naslednji teden potekalo v Mariboru - plakat s faktično točno vsebino ali cenzura ter nato še sprenevedanje, da so ga odstranili zaradi barvanja ograje. Ravno izkazal se tudi ni mestni svet, ki ni zmogel poguma, da bi odločal o tem, ali so predstavniki Izraela dobrodošli v Mariboru. Izgovori predvsem v Arsenovičevi listi in SDS, češ da ni v pristojnosti mestnega sveta razsojanje o mednarodnih konfliktih in da je treba ločiti šport in politiko, so bili nič drugega kot tiščanje glave v pesek. Športniki iz Izraela so pač tudi ambasadorji države, ki izvaja genocid v Gazi, in zato ne bi bilo prav nič narobe, če bi mestni svet zavzel politično stališče o tem.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(MB-TEDEN) Lajki na facebooku, glave v pesku

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

izbrano

bonbon

kvadrati