Na današnji dan pred tridesetimi leti je Janez Pavel II. prvič obiskal Maribor. Bil je 19. maj 1996, sončna nedelja, ki je v štajersko prestolnico pripeljala več kot sto tisoč romarjev iz vse Slovenije in tujine. Dogodek je pomenil vrhunec prvega apostolskega obiska papeža v samostojni Sloveniji in ostaja eden največjih verskih ter organizacijskih dogodkov v zgodovini države.
Papež je Maribor obiskal dvakrat. Prvič maja 1996 med svojim tridnevnim obiskom Slovenije, drugič pa 19. septembra 1999, ko je na Betnavski poljani vodil zgodovinsko beatifikacijo Anton Martin Slomšek. Prav drugi obisk je v zgodovinski spomin mesta zapisan kot eden največjih dogodkov v njegovi sodobni zgodovini.
Toda tudi prvi obisk pred tremi desetletji je imel izjemno simbolno težo. Slovenija je bila takrat mlada država, stara komaj pet let, prihod prvega slovanskega papeža pa je pomenil veliko mednarodno priznanje in moralno podporo.
"Vzhajajoče sonce je napovedovalo lep in čudovit dan. Množice romarjev – skupaj več kot 100.000 – so se trumoma bližale prireditvenemu prostoru pred mariborskim letališčem v Slivnici, da pozdravijo svetega očeta," se danes spominja August Heričko, eden ključnih sodelavcev pri organizaciji dogodka. Vse priprave je spremljalo geslo Oče, potrdi nas v veri. Priprave na papežev obisk so se začele že leto prej. Državni odbor za obisk je vodil takratni notranji minister Andrej Šter, cerkveni odbor pa pomožni ljubljanski škof msgr. Alojzij Uran. V mariborski škofiji je priprave koordiniral msgr. Viljem Pangerl, največje operativno breme pa je nosil tedanji stolni župnik msgr. Stanko Lipovšek. "Prevzel sem operativno izvedbo prireditvenega in oltarnega prostora. Projekt oltarja je pripravil arhitekt Ljubo Mišič," pripoveduje Heričko.
Organizatorji so morali v zelo kratkem času urediti obsežen prostor ob letališču v Slivnici. Po dogovoru z lastniki zemljišč so na poljih in njivah uredili prizorišče za več kot sto tisoč ljudi. Pomembno vlogo je pri tem odigral tudi domačin Falež, sorodnik slovenskega veleposlanika v Vatikanu in papeževega komornika Štefana Faleža.
Član pripravljalnega odbora za Maribor je bil tudi Andrej Šauperl, ki je med drugim v njegovem avtu peljal stol, na katerem je sedel papež v Stolnici, kjer je bil popoldne sprejem. "Mašo v Slivnici pa sem skupaj s specialci preždel v avtu za odrom - "štart perajt", če bi prišlo do kakega incidenta," se danes spominja Šauper, ki dodaja, da so priprave že pred uradno potrditvijo obiska papeža trajale več kot leto dni, po obisku pa so bili povabljeni k papežu na audienco v Vatikanu.
Tik pred obiskom je območje zajelo močno deževje, ki je razmočilo teren, a organizatorjev to ni ustavilo. Nekaj dni pred prihodom papeža je priprave pregledal apostolski nuncij msgr. Edmond Farhat skupaj z ministrom Šterom in cerkvenimi dostojanstveniki. Z videnim je bil zadovoljen in dokončno potrdil izvedbo dogodka.
Na letališču v Slivnici je Janez Pavel II. daroval slovesno sveto mašo, ki se je je udeležila nepregledna množica vernikov. Po bogoslužju se je odpravil še v Mariborska stolnica, kjer je molil na grobu škofa Slomška. Prav njega je tri leta pozneje med svojim drugim obiskom Maribora razglasil za blaženega.
Ob koncu obiska je papež nagovoril zbrane vernike in mestu namenil poseben blagoslov. Dogodek je v kolektivnem spominu ostal kot trenutek enotnosti, vere in ponosa mlade države.
