Osrednji del programa petkovega strokovnega srečanja Komunaliada Maribor 2026, ki je potekalo v organizaciji Javnega holdinga Maribor, je predstavljala okrogla miza: Trajnostno. Povezano. Krožno. Vodila jo je Maja Rozman, ki je povedala, da je Maribor med prvimi v Sloveniji, ki je sprejel strategijo krožnega gospodarstva.
Po besedah direktorice Mestne uprave MOM Lidije Krebl se je ključni premik v Mariboru zgodil takrat, "ko smo pričeli razumeti, da krožno gospodarstvo ni samo skrb za odpadke ali skrb za okolje, ampak je vprašanje razvoja celotnega mesta. Leta 2018 smo sprejeli prvo strategijo krožnega gospodarstva, v letu 2024 smo jo uspešno novelirali, s tem pa smo postavili temelje, da je krožno gospodarstvo razvojni pristop k prihodnosti." Pri nas gre za razvojni model ki povezuje gospodarstvo, komunalo, energetiko in prostor, je povedala direktorica mestne uprave.
Moderno sortirnico želijo modernizirati
Na vprašanje, katere dosežke bi na področju ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva izpostavil v Mariboru, Vito Martinčič, direktor Snage odgovarja, da je Maribor mesto, ki nima lastnega odlagališča odpadkov. "Posledično je bilo treba logiko. Logika 'zberi in odloži' gre v logiko sortiraj, ločuj, obdelaj, daj v ponovno uporabo." Martinčič dodaja, da imamo moderno sortirnico, katero želijo modernizirati, nadgraditi, digitalizirati. "Vse v smeri čim večje kvalitete sortiranja, možnosti sortiranja različnih frakcij. Trenutno planiramo v okviru novega centra krožnega gospodarstva vzpostavitev centra ponovne uporabe. Radi bi izvedli kvaliteten, vzdržni sistem centra ponovne uporabe, predvsem pa uvesti digitalizacijo tako v poslovne procese kot v proizvodnjo."
Jože Hebar, direktor Energetike Maribor je pojasnil, da je bila sprejeta odločitev, da bomo prenehali z uporabo zemeljskega plina, od katerega smo bili v zadnjih letih skoraj sto odstotno odvisni. "Ko smo se odločili, da bomo razogljičiti naš sistem daljinskega ogrevanja, ki je največji v Sloveniji, se ponuja energija iz preostanka manjših mešanih odpadkov kot ena ključnih priložnosti a energijsko prenovo. Preostanek mešanih odpadkov vidimo kot energijo, energent, ki bo nadomščal zemeljski plin, iz katerega bomo toploto in elektriko za naše mesto." Hebar je prepričan, da bodo sistemi daljinskega ogrevanja v prihodnosti prevladali nad individualnimi kurišči, saj gre za bistven bolj odporen sistem.
S planiranjem ne uničevati vodnih virov
Direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug pa je opozoril, da s prostorskim planiranjem nikakor ne smemo uničevati vodnih virov. Prav pri umeščanju projektov v prostor se namreč velikokrat zatakne. Jasmina Purič, vodja skupnih služb pri Snagi zato ugotavlja, da bi moralo biti umeščanje strateških projektov v prostor orodje, ne pripomoček. "Velikokrat se zgodi, da se projekti umeščajo v prostor, ker se pojavi neka potreba. A prostor je seveda omejen, zato je pomembno, da pravočasno in premišljeno začnemo umeščat in premislimo, kaj želimo, kaj potrebujemo in kaj lahko realiziramo. V strateškem razvoju je pomembno, da je vključena stroka, inštitucije, tudi politika in celotna javnost." Purič je prepričana, da ima mesto Maribor zelo dober temelj za strategijo krožnega gospodarstva.
