Trajnostno bivanje ni le stvar materialov, tehnologije in energetske učinkovitosti. Je predvsem stvar človeka. Kako se v prostoru počuti, kako diha, kako dobro spi, kako se povezuje z drugimi – vse to so vidiki, ki odločajo o kakovosti bivanja.
V zadnjih letih je arhitektura vse bolj prežeta z vprašanji zdravja, odnosa do narave in medosebne povezanosti. Pristopi, kot so biofilno oblikovanje, univerzalna dostopnost in trajnostne soseske, postajajo nova normalnost. Dom postaja ne le bivališče, temveč orodje za dobro življenje.
Kakovost zraka, svetloba in toplota: temelj psihičnega ravnovesja
Zrak, ki ga dihamo, močno vpliva na koncentracijo, počutje in zdravje. Po podatkih NIJZ sta v kar četrtini slovenskih stanovanj čezmerna vlaga in plesen. Prekomerna vlažnost povzroča razvoj mikroorganizmov in vpliva na dihala. Strokovnjaki opozarjajo, da ne moremo govoriti o trajnostni stavbi, če ne upoštevamo zdravja uporabnikov. Kakovost notranjega okolja – zrak, osvetlitev, akustika – je osnova.
Ko narava vstopi v dom: biofilna arhitektura
Ljudje se intuitivno dobro počutimo ob naravnih materialih in naravni svetlobi. Biofilno oblikovanje, ki vključuje naravne teksture, zelene površine in povezanost z zunanjostjo, dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in celo krepi imunski sistem.
Primer tega je zasnova vrtcev v ljubljanski občini, kjer se pri prenovah uporabljajo les, naravne barve in veliko naravne svetlobe – tudi v sanitarijah. Otroci so dokazano bolj mirni in zbrani.
Kako naj bo videti dom prihodnosti
- Zračen, svetel in topel.
- Poln naravnih materialov in rastlin.
- Digitalno pameten, a človeško dostopen.
- Prilagodljiv vsem generacijam.
- Neodvisen – z lastno energijo in vodo.
- Ustvarjen za povezovanje – ne za zapiranje vase.
Dom kot socialno vozlišče: soseske, ki gradijo skupnost
Eden največjih izzivov današnjega urbanega življenja je osamljenost. Arhitektura lahko to spremeni – s pravilno zasnovo skupnih prostorov.
Slovenski primeri dobrih praks:
- Zeleni gaj na Brdu (Ljubljana): sodobna soseska z več kot 700 stanovanji, zasnovana z mislijo na skupne površine, peš povezave, urbano zelenje in otroška igrišča. V središču soseske je park, ki ga uporabljajo vse generacije – od mamic do upokojencev.
- Eko soseska Koseze: stanovanja v nizkoenergijskem standardu, z učinkovito rabo sončne energije, zelenimi terasami in dostopom do skupnostnih prostorov.
- Zadrugarsko bivanje (npr. Stanovanjska zadruga Zadrugator): modeli sobivanja, kjer stanovalci aktivno sodelujejo v upravljanju in vzdrževanju skupnih prostorov – od pralnic do skupnih sob za deljenje orodja ali druženje.
Stroka meni, da kjer obstaja arhitekturna spodbuda za stike – denimo skupna terasa, dvorišče, večnamenski prostor – se spontano razvijejo mikro skupnosti. To pomeni večjo varnost, boljše počutje in manj socialne izključenosti.
Stanovanje, ki raste s svojimi prebivalci
Dober dom je tisti, ki se prilagaja življenju. Mladi pari, družine, starostniki, osebe z omejitvami – vsak ima drugačne potrebe. Univerzalna zasnova vključuje širše prehode, dvige brez stopnic, pametne termostate, prilagodljivo razsvetljavo, zvočno izolacijo.
Ikea in druge blagovne znamke že razvijajo pohištvene rešitve, ki rastejo z uporabnikom – od otroških sob do prilagodljivih kuhinj za uporabnike na invalidskem vozičku.
Trajnost pomeni tudi dolgoročno uporabnost prostora, brez potrebe po pogostih selitvah.
Psihološke koristi urejenega, funkcionalnega in varnega prostora so:
- zmanjšanje stresa in utrujenosti;
- večja ustvarjalnost in kognitivna zmogljivost;
- večja kakovost spanja;
- večja navezanost na kraj in skupnost;
- manj bolezni dihal, alergij in težav zaradi vlage.
To potrjujejo tudi raziskave Öko-Instituta (Nemčija), ki dokazujejo, da lahko premišljena arhitekturna zasnova v kombinaciji s pametnim domom zmanjša emisije in izboljša kakovost bivanja do 20 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi stavbami.
Če želimo resnično trajnostno prihodnost, ne moremo več razmišljati le o stavbah. Moramo razmišljati o ljudeh v teh stavbah. Trajnostni dom je tisti, ki diha z nami – in z družbo.
