M. MAJ.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Od danes pa do nedelje se bo v nekdanjih prostorih rudnika Trbovlje – Hrastnik že šestič odvil edini festival delavskega filma pri nas. Dogodek ima korenine v zasavskem uporništvu in delavski solidarnosti, ki sta z industrijo zaznamovala življenja Zasavcev. Nastal je z željo, da bi ponovno obuditi prostore opuščenega rudnika, ki je desetletja zagotavljal preživetje zasavskim delavcem in delavkam ter njihovim družinam.
Kamerat se tako ponaša s posebnimi prizorišči – v prvi vrsti je to rudniški rov, kjer si imajo obiskovalci priložnost filme ogledati 40 metrov pod površjem, v prostoru, kjer je bila nekdaj remiza rudnika. Letos bo vrata prvič odprla tudi prenovljena kompresorska postaja, v kateri se je proizvajal komprimiran (stisnjen) zrak za delo v rudniku. Tretje prizorišče, na prostem, je rudarska kolonija.
Kombinacija novih kot tudi že znanih filmov
Letos bodo na festivalu predstavili več kot 40 filmov. Med njimi je programski vodja festivala Simon Tanšek izpostavil slovensko premiero filma Narejeno v EU (Made in EU, 2025), ki pripoveduje zgodbo delavke v tekstilni industriji, ki se spopada z boleznijo in stigmatizacijo zaradi nje. Z vedno aktualno problematiko izkoriščanja (predvsem tujih) delavcev se ukvarja dokumentarni film Kar je treba storiti (2025), ki spremlja delo Delavske svetovalnice v Ljubljani in spopadanje s posledicami izkoriščanja tujih delavcev, med drugim v Luki Koper, kjer so delavci preko zunanjih izvajalcev opravljali prekomerno nadurno delo in za to prejemali slabo plačilo. Zasavskemu občinstvu bodo predstavili tudi film Ko pridem ven (2025) Metoda Pevca, ki spremlja življenje slovenskih zapornikov in njihove premisleke o tem, kako se bodo po odsluženi kazni ponovno vključili v delovno življenje in skupnost.
Poleg navedenih filmov program vključuje še znane celovečerce, kot so Zbornica (2021) Sonje Tarokić, Junakinja (2025) Petre Volpe in Gora se ne bo premaknila (2025) Petre Seliškar. Organizatorji dodajajo, da bo zasavskemu občinstvu vsebinsko blizu tudi nemški film Bili smo kameradi (2023), ki prikazuje dogodke ob zapiranju rudnika in prestrukturiranju gospodarstva v rudarskem mestu – nekaj, kar so Zasavci občutili na lastni koži.
Med prizorišči letos prvič prenovljena kompresorska postaja
Kamerat bo gostil tudi projekcije kratkih filmov. V letošnjem naboru slednjih so predvsem filmi študentov iz Kölna in Berlina. Ne bo manjkal niti pogled v preteklost, kjer gre izpostaviti predvsem projekcijo prispevkov iz informativnih oddaj RTV Slovenija o Zasavju, ki prikazujejo zgodovino tega območja od šestdesetih pa do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med kratkimi filmi je Tanšek še posebej izpostavil film Resnica, ki je bil nagrajen s študentskim oskarjem in nominiran za študentsko nagrado bafta.
Pozornost tudi mladim in starejšim
Stalnica Kamerata je tudi pester spremljevalni program. Letos bosta festival spremljali dve okrogli mizi – ena na temo filmskih festivalov in izzivov, s katerimi se soočajo, druga pa bo odprla čedalje bolj aktualno tematiko tujih delavcev. V Sloveniji je namreč že več kot 150 tisoč tujih delavcev, za katere je treba poskrbeti tudi z vidika vključevanja v skupnost in ne zgolj zaposlitve.
Pomemben del festivala ostaja delo z mladimi. Poleg projekcij za osnovnošolce bosta v sklopu festivala tudi delavnica animiranega filma z režiserjem Benjaminom Krežetom in delavnica scenografije z industrijsko oblikovalko Nino Oman. Prav tako bo Kamerat letos obiskal hrastniški dom starejših občanov.
Kot piko na i dodajajo še dve razstavi. Obiskovalcem bosta na ogled študentska razstava plakatov z naslovom Plakat, naš kamerat in razstava najboljših fotografij s fotografskega natečaja Delavstvo. Kameratsko druženje ob festivalu bodo letos dopolnili še z eno novostjo, s pub kvizom, kjer bo v ospredje prišlo poznavanje filmske umetnosti, in s predstavitvijo knjige Petra Goleta z zgodbami o življenju v rudarski koloniji.

