
Sonce na poletni solsticij niti še ni vzšlo, ko je oskrbnik Planinskega doma na Uršlji gori Nejc Juvan s pomočjo svoje mame okoli četrte ure zjutraj že na veliko kuhal. Ob odprtju prenovljenih sob z novimi lesenimi posteljami v domu in izposojevališča knjig Koroške osrednje knjižnice so namreč pričakovali številne obiskovalce in številni so nato tudi prišli. Že tako priljubljena gora bo poslej gotovo še bolj atraktivna pohodniška destinacija, saj posodobljeni dom zdaj ponuja skupno 54 ležišč; skoraj polovica postelj je novih, ki so jih mizarji izdelali iz kakovostnega domačega lesa, macesna in hruške. Kakih pet tisoč prostovoljnih ur številnih vpetih v (so)delovanje in donacijska akcija za nove postelje, na katero so se odzvali darovalci predvsem iz Mežiške doline, sta privedla do lepe in prijetne posodobitve, ki že ob odprtju in ogledu prenovljenega nikogar ni pustila ravnodušnega. Ni jih bilo malo, ki so napovedovali skorajšnjo nočitev, nekaj pa jih je v koči Planinskega društva Prevalje za pokušino prespalo že v noči na soboto, ker so že poprej slišali za uspešno prenovo, v vročini pa se je v teh dneh ponoči sploh udobno umakniti višje v hribe in na hladno.
Preplet športa, druženja in kulture
Slovesnost je ponazorila, kar Uršlja gora v svojem bistvu je: preplet pohodništva, gibanja v naravi, druženja ob okusni hrani in hišni specialiteti, ingverju (tokrat je Nika Juvan poskrbela za posebno izdajo izvrstnih borovničevih štrukljev) in kulture v več razsežnostih. Koroška osrednja knjižnica je pripravila pravljični pohod z Naravskih ledin, ki je bil kulturno obarvan z recitalom oziroma interpretacijo Povodnega moža. Milena Haramija je zbranim pohodnikom tik pod vrhom, kjer planinci v skalo simbolno in v povezavi z legendo za varen korak vstavijo nogo, pripovedovala sodobno različico Urške Andreja Rozmana - Roze, njena hči osmošolka Brina pa je že v izhodišču pohoda recitirala Prešernovega Povodnega moža. Pred prerezom traku je nastopil prevaljski pevski zbor Vres, ki tudi sicer večkrat gostuje na gori. Iz svoje knjige je bral ambasador vseživljenjskega učenja Jože Prednik, prepevala je Adrijana Kamnik, kot vedno, energično in razigrano, tako da so pohodniki, med njimi je bilo več članov športnih in drugih društev, ki so pohod povezali z društvenim piknikom, kaj kmalu tudi poplesavali.
Na pobudo Koroške osrednje knjižnice (KOK) so novo opremljene skupne prostore obogatili z izposojevališčem knjig, ki je sedaj tudi najvišje ležeče izposojevališče knjig v Sloveniji - pridružuje se najvišje ležeči cerkvi in čebelnjaku, Nejc Juvan namreč prideluje tudi odlični med. Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice, je povedal, da je to deveta knjižnična enota koroške knjižnice; torej je tudi število pravljično, a ni za devetimi gorami, temveč kar na gori.
Knjižničarke so pred kočo na stojnici predstavile bralno transverzalo, novi projekt Zelena knjižica. Je trajnostno in okoljsko naravnan, seveda povezan z izposojo knjig in branjem, spodbuja pa k obisku knjižnic z javnim prevozom, peš ali s kolesom ter tudi vabi k razmisleku o povezanosti med okoljem, kulturo in bralno pismenostjo. Knjižničarke iz KOK so za knjižne police skrbno pripravile nabor literature. Nekaj je knjig iz domoznanske zbirke, tako da je poudarek na koroški regiji, posebej zanimiv za otroke, pa tudi odrasle, pa bo gotovo kotiček s knjigami domačega priljubljenega avtorja Primoža Suhodolčana. Da ni vseeno, ali beremo, sploh pa ne, kaj beremo, in da lahko planinci zdaj berejo tudi pred spanjem v lepo urejeni koči, je poudarila črnjanska županja Romana Lesjak, ki je pospremila odprtje skupaj z ravenskim županom Tomažem Roženom.
Trud je poplačan
Predsednik Planinskega društva Prevalje Stanko Robin je v nagovoru zbranim orisal pretekle prenove koče, ki je bila med vojno požgana in jo je društvo dobilo leta 1946 ter jo do leta 1948 obnovilo. Leta 1984 so uspeli odpreti prizidek, leta 2021 pa so pristopili k sanaciji starega dela koče. "Potrebnega je bilo veliko prostovoljnega dela, da lahko danes s ponosom pokažemo prenovo starega dela koče, naš trud je poplačan," je poudaril Robin. Omenil je še nekatere infrastrukturne posege, od sončnih celic, ki so jih nedavno namestili na strehi, do urejanja oskrbe z vodo. Izpostavil je tudi kulturne dejavnosti, ki so jim ob pevskih zborih dodali še likovno in rezbarsko kolonijo v sodelovanju s kulturnim društvom Karinta. Težko bi bilo našteti številne, ki so pomagali pri tej, zadnji obnovi. Ta je bila sicer iniciativa mladega najemnika, ki stremi k temu, da bi planinski dom imel dodano vrednost v nočitvah in bi s tem dobil še boljšo perspektivo. Sobe so svetle, prijetne, posebno vrednost pa jim ob razgledih v naravo iz oken in balkona dajejo tudi podarjene izjemne fotografije Toma Jeseničnika, ki svoj umetniški navdih od nekdaj najde v naravi, tudi na Uršlji gori. Večina sob ob manjših za dva, Urškino in Plešivško sobo, ostaja večposteljnih, imena pa so jim nadeli tudi po poteh, ki vodijo na goro, kot sta recimo grofovska in železarska.