V Slovenj Gradcu je potekal Dan za lahko branje, ki ga je organiziral Zavod RISA v sodelovanju s Službo za dostopnost RTV Slovenija. Letos je potekal pod sloganom Razumem - sodelujem!. Dogodek je združil strokovnjake, samozagovornike, predstavnike organizacij, ustvarjalce vsebin v lahkem jeziku in poudaril pomen dostopnih in razumljivih informacij za vse.
Delavnice in okrogla miza
Dan za lahko branje je potekal ob mednarodnem dnevu lahkega jezika, ki opozarja na pomen jasne in razumljive komunikacije za vse ljudi. Letošnji slogan Razumem - sodelujem! poudarja predvsem pomen dostopnih informacij, razumljivih storitev in vključevanja vseh skupin prebivalstva v družbeno življenje. Dogodek so organizirali v okviru projekta Krepitev dostopnosti in izboljšanje kakovosti besedil v lahkem branju za osebe z intelektualno oviranostjo, ki ga sofinancira ministrstvo za kulturo in ga izvajata RTV Slovenija in Zavod Risa. Obiskovalci so se v dopoldanskem času lahko udeležili številnih praktičnih delavnic s področja lahkega branja, dostopnega novinarstva, pripovedovanja zgodb in priprave razumljivih vsebin. Udeleženci so namreč sodelovali na delavnicah Novinar za en dan, Reportaža v lahkem jeziku, Senzorna zgodba v prvi stopnji lahkega branja in Kamišibaj: Umor v Gaju ciklam. Delavnice so ponudile vpogled v pripravo informacij, ki so razumljive širšemu krogu ljudi, tudi osebam z intelektualnimi in drugimi oviranostmi.
Pomemben del je bila tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali gostje iz Slovenije in tujine, razpravljali pa so o dostopnosti medijev, javnih informacij, kulture in storitev ter o pomenu razumljive komunikacije za vključevanje vseh ljudi v družbo. Pogovor sta vodili Janja Gašper in Taja Papotnik. Na okrogli mizi so sodelovali David Režek, Veronika Rot, Andrej Tomažin, Ina Ferbežar ter gostje iz Španije - Luciana Burin in Xavier Orno ter Almudena Rascon Alcaina. Sogovorniki so izpostavili, da so razumljive informacije temelj vključujoče družbe, saj lahko ljudje le z dostopnimi in razumljivimi informacijami enakovredno sodelujejo, sprejemajo odločitve in aktivno soustvarjajo skupnost. Pri lahkem jeziku gre za obliko jasne in dostopne komunikacije. Gre za način govora ali pisanja, ki je posebej prilagojen ljudem, ki imajo težave z branjem ali razumevanjem standardnega jezika. Pri tem gre za uporabo krajših stavkov, pregledno strukturo in znano, vsakdanje besedišče. Da vsako leto izberejo temo, ki je aktualna, je pojasnila Saša Lesjak. "Teme se običajno ponudijo same," je dejala. Pri tem je izpostavila, da gre za pomembno tematiko, kjer so v sklopu okrogle mize osvetlili tudi poklic bralca svetovalca. "V Španiji tesno sodelujejo z medijskimi hišami, tam imajo zaposlene ljudi, imajo več kot 100 registriranih bralcev svetovalcev. Pri nas je pa to nekaj, kar se šele uveljavlja," je pojasnila.
Novi ambasadorji lahkega branja
Na Dnevu za lahko branje so razglasili tudi nove ambasadorje in ambasadorke lahkega branja, ki s svojim delom širijo sporočilo, da imajo vsi ljudje pravico do razumljivih informacij in vključujoče družbe. Nazive so letos prejeli župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, David Režek, Karin Grom, Tjaša Debeljak Duranović, Nika Vizjak Puškar, Veronika Rot in Boris Kern. "Družba bo bogata takrat, ko bodo res vse informacije dostopne vsem, ko bodo razumljive vsem in ko bodo odpravljene vse arhitektonske ovire do vseh storitev," je dejal župan in še dodal, da se v Slovenj Gradcu trudijo, da bi bile storitve dostopne vsem.
Zavod RISA, nevladna organizacija v javnem interesu na področju kulture in socialnega varstva, letos proslavlja 15 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 2011 in je tudi prva organizacija v Sloveniji, ki sistematično razvija koncept lahkega jezika in lahkega branja. Od ustanovitve je pomembno prispeval k razvoju lahkega jezika v Sloveniji in pripravil številne časopise, knjige in javne informacije v lahkem jeziku. S svojim delom že vrsto let opozarjajo, da so razumljive informacije ključnega pomena za enakovredno vključevanje vseh ljudi v družbo. Je pa letos Kompetenčni center za lahko branje, ki deluje pri Koroški osrednji knjižnici osrednji knjižnici (KOK) dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, v sodelovanju s slovenskimi splošnimi knjižnicami pripravil tudi prve Dneve lahkega branja, ki so potekali po vseh slovenskih knjižnicah. Opozarjali so predvsem na pomen dostopnega knjižničnega gradiva za uporabnike ranljivih skupin, ki zaradi različnih okoliščin težje uporabljajo običajno knjižnično ponudbo.
