Urška Polanc
Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) je ob 100-letnici rojstva Štefana Planinca pripravila razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Razstavo bo jutri ob 19. uri odprla generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel. Kustos razstave je Marko Košan. Odprtje se uvršča tudi v sklop prireditev ob Poletni muzejski noči.
Akademski slikar Štefan Planinc se je v ustvarjalnem loku od začetka šestdesetih let do danes zavihtel na prestol fantastičnega in nadrealističnega slikarstva na Slovenskem. Likovni pripovedovalec, ki mu ni nikoli primanjkovalo izpovedne sape, je ustvaril domala brezbrežen likovni opus slik velikega, srednjega in majhnega formata, ki ga dopolnjuje ogromen risarski korpus v najrazličnejših tehnikah. "Ob umetnikovi 100-letnici smo se odločili, da velikodušno darilo, zbirko, ki jo je umetnik podaril KGLU, predstavimo v kontekstu nadrealistične umetnosti na Slovenskem. Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, ki razkriva eno izmed najbolj fascinantnih likovnih avantur figuralnega slikarstva v moderni slovenski umetnosti, smo dopolnili z deli dvanajstih slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja iz generacije pred drugo svetovno vojno in povojne generacije, ki je svoje ustvarjalne opuse osrediščila zlasti v 60. in 70. letih 20. stoletja," sporočajo iz KGLU.
Fantastika, bizarnost in groteska so bile temeljne izrazne prvine Planinčevega likovnega nagovora. V popotovanju skozi skozi njegov svet sanjskih prividov v resnici naletimo na simbole iz klasičnega repertoarja nadrealističnega imaginarija. Ta v veliki meri izhaja, se zdi, iz risarskega pristopa, ki je v resnici zelo blizu za nadrealiste značilnem načinu avtomatičnega risanja. Pri slednjem se kolektivni civilizacijski arhetipi mešajo s subjektivnim osebnim raziskovanjem podzavestnih vzgibov, pri čemer se Planinc zaveda, da človekova notranja izkušnja sveta ni zelo natančna in je naš ponotranjeni model stvarnosti kot velika ledena gora, katere pretežni del je skrit pod površino vode (zavesti).
"S ciklom Prasvetovi je ustvaril aluzivno organsko magmo brezprostorja magičnih razsežnosti, v katerega je naselil človeka in njegov inventar, a se je z ironijo in jedkim komentarjem (humorjem) dvignil nad antropocentrično razlago sveta, saj je praviloma demonstriral človekovo nemoč in nepomembnost, ki se utaplja v zgrešenih investicijah lastne nečimrnosti," je med drugim zapisal Marko Košan.
